info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 10. 2009

Vzpon mega regij

Matevž Čelik
Da bo že v začetku tretjega tisočletja večina svetovnega prebivalstva živela v urbaniziranih območjih, je postala skoraj floskula. V Wall Street Journalu pa Richard Florida ugotavlja, da le 40 hitro rastočih urbaniziranih območij na svetu poganja celotno globalno gospodarstvo. To so mega regije, ki se razprostirajo preko meja posameznih mest z okoliškimi predmestji in gostijo gospodarske dejavnosti velikega obsega. Nanje bi se v zvezi z zdravjem svetovnega gospodarstva v bodoče morali ozirati pogosteje kot na posamezne bogate države. Prav od mega regij pri hitrejšem okrevanju gospodarstva lahko največ pričakujemo.

Ko ljudje govorijo o gospodarski konkurenčnosti, še vedno mislijo predvsem na nacionalne države. V 1980-ih so bili vsi obsedeni z vzponom Japonske, danes so se naši pogledi preusmerili k fenomenalni rasti Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Toda osredotočanje na nacionalne države je preživeto. Resnična gonilna sila svetovnega gospodarstva je nova in neverjetno močna gospodarska entiteta: mega regija, piše Florida. Mega regije generirajo zajeten delež svetovnih gospodarskih aktivnosti in še toliko večji delež znanstvenih odkritij in tehnoloških inovacij.

Predvsem v nastajajočih gospodarstvih so mega regije glavna gonilna sila. 40% brazilske ekonomije predstavlja koridor med Riom in São Paulom, Rusijo poganja moskovska mega regija, Indijo pa mega regiji okrog Bangaloreja in Mumbaia. Ko govorimo o strmem gospodarskem vzponu Kitajske, pravzaprav ne moremo govoriti o Kitajski, temveč o mega regijah okrog Shanghaia, Pekinga in v koridorju Hong Kong-Shenzen. Njihova proizvodnja predstavlja 43% kitajske proizvodnje.

Na svetu je 191 držav, Florida pa ugotavlja, da svetovno gospodarstvo poganja le 40 mega regij. V njih živi petina svetovnega prebivalstva, predstavljajo pa 2/3 svetovne gospodarske proizvodnje ter 85% vseh svetovnih inovacij. Največja svetovna mega regija je širše območje Tokia s 55 milijoni ljudi in 2,5 milijarde $ proizvodnje. Takoj za njim je koridor Boston-Washington s približno 54 milijoni ljudi in 2,2 milijarde $ proizvodnje. Med največjimi ameriškimi mega regijami najdemo še koridor Chicago-Pittsburgh ali L.A.-San Diego. Evropske mega regije se oblikujejo okrog Londona, Amsterdama, Milana, Rima, Torina, Frankfurta in Stuttgarta.

Richard Florida ameriški vladi svetuje, da za okrepitev gospodarske konkurenčnosti in zagotovitev dolgoročne blaginje mega regije prične upoštevati pri oblikovanju javnih politik. Zdajšnje politike po njegovem pogosto delujejo celo proti njim. Zato misli, da je potrebno predvsem odpreti svetovno trgovino, saj mega regije uspevajo predvsem zaradi trgovskih dejavnosti. Opozarja, da v ZDA že 50 let ogromna davčna sredstva iz njihovih mega regij odtekajo namesto, da bi se produktivno vlagala nazaj. Zavzema se za politike, ki bi podpirale zgoščeno poselitev namesto, da delujejo proti njej, saj je splošno znano, da se inovacije in produktivnost razvijajo v gosto naseljenih območjih, medtem ko razpršenost pomeni predvsem stimuliranje neracionalne potrošnje.


Več:
>>The Wall Street Journal.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 15.10. 2009, 11:18

in naša policentričnost je zanimiva samo za turistične obiske?
članek se nanaša na ameriške razmere - kot omeni avtor, se je v določenih obdobjih podpirala "razpršena gradnja", kjer je s potrošnjo razočaranih gospodinj ameriška ekonomija cvetela. zgoščena poselitev pa je zaenkrat malo v nasprotju z "affordable homes for everybody".
meni se zdi članek konzervativen in napisan na težave ameriške ekonomije. Mislim da EU prostorske politike vendarle delujejo drugače.


Matevž
Amerika, 15.10. 2009, 12:26

Drži, članek je napisan za Ameriške razmere. Vendar kljub temu ponuja nekaj zanimivih tez.
Kar se tiče policentričnosti, lahko ugotovimo, da se je v Sloveniji ne prakticira več. Naša policentričnost je v zadnjih letih zašla v ultracentričnost, ker se centrov ne razvija, oziroma se dopušča, da ambiciozni župani narekujejo formiranje svojih centrov tudi tam, kjer to nima nobenega smisla.


Aidan
Florida, 15.10. 2009, 14:36

Članek je sicer zanimiv, a zelo Floridovski.

To, da so urbane regije gonilo razvoja, ni neka nova teza, tako da v tem smislu članek ni ravno odprl nove strani v urbani ekonomiji/sociologiji.

Tako kot je bila floridova ideja crative classa zelo poenostavljena, če ne celo sporna, tudi tele urbane regije očitno analizira precej površno, česar smo vajeni iz njegovih prejšnjih del. Recimo, ko govori o mestih ali regijah, se ne spušča v to, da je lahko neko mesto/regija zelo raznoliko navznoter. Na primer New York ni le yapijevski Manhetn, gonilo svetovne ekonomije, pač pa tudi gentrificiran harlem, reven Bronx, itd., zato se odpira vprašanje, do katere mere je smiselna primerjava mest in raznih indexov med seboj, ter prilagajanje politik tovrstnim posplošenim zaključkom, saj se lahko tako pripravljene urbane politike precej izrodijo, kot na primer 'lovlenje' kreativnega razreda za vsako ceno, in posledična pretirana gentrifikacija in propad zanimivih urbanih predelov.

V svojem komentarju se nanašam tudi na starejša dela R. Floride.


Anonimnez
Slovenija, 15.10. 2009, 21:29

Res, res. Ampak, a lahko stroka s področja urbanizma sploh ponudi kaj boljšega od teme "town vs country"? Zadnji simpoziji/seminarji so izzveneli precej jamrajoče, poslušanje enih in istih težav že desetletje in več pa tudi ni smiselno.

Anonimnez
Brez naslova, 15.10. 2009, 22:59

Aidan ti pa že dolgo ne spremljaš razvoja New Yorka in z njim Bronxa, kaj ne?

Aidan
Anonimnez Bronx, 16.10. 2009, 08:38

Anonimnez2,

Degradacija oziroma regeneracija Bronxa ni bila mišljena kot bistvena teza mojega komentarja.

Kakorkoli, razvoj New Yorka do neke mere spremljam, in Bronx, kakor sem ga jaz videl, se v nekaterih delih precej razvija oziroma regenerira oziroma gentrificira, medtem ko ima še vedno kar nekaj degradiranih območij.

Se motim?


Anonimnez
Brez naslova, 16.10. 2009, 21:05

Ne se ne motiš in imaš tudi prav, da to ni bistvo tvojega posta, bolj me zanima, kaj so zate "zanimivi urbani predeli"? Sicer pa urbane regije težko analiziraš drugače kot površno in mislim, da bodo prej ali slej urbane regije res postale merilo za creative class. Vse urbane regije so raznolike navznotraj. Kitajska je odličen primer ima tri urbana središča, ki so generator vsega creative classa na Kitajskem.

aidan
Brez naslova, 19.10. 2009, 18:15

Kot zanimive urbane predele sem mislil predvsem dele mest, ki so v nekem momentu prijetni, zanimivi, včasih malo alternativni itd., ki pa se kasneje, bolj ali manj spontano gentrificirajo. V NY bi verjetno lahko izpostavila Upper West Side, East village.

Kar se pa tiče generiranja t.i. creative classa, pa imam resne pomisleke tako o tem, kaj creative class sploh je, kot tudi kakšno vlogo res ima v ekonomiji. Zelo na grobo bi rekel, da je že teza o obstoju kreativnega razreda precej pogumna, kot tudi ocena njegove velike vloge v postindustrijski ekonomiji.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh