info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
21. 10. 2009

Zmaga za enkratni volumen Cukrarne

Matevž Čelik
Spletna stran Zbornice za arhitekturo in prostor je včeraj objavila rezultate natečaja za celovito ureditev Cukrarne. Natečaj je dokazal, da je tudi v Ljubljani z dobrim načrtovanjem stare in močno dotrajane zgradbe, kakršna je Cukrarna, mogoče obnoviti ter jih vrniti v novo uporabo in užitek meščanom. Zmagal je predlog Marka Studna s soavtorji Miho Dobrinom, Ilko Čerpes in Borisom Matićem. Na podlagi njihovega predloga bi Cukrarna lahko postala nova mestna znamenitost. Druga nagrada je padla v roke arhitekturni pisarni Ravnikar Potokar, ocenjevalna komisija pa se je odločila za dve tretji nagradi ter ju podelila A.biroju in Ofis arhitektom. Razstavo natečajnih predlogov bodo otvorili v torek 27. oktobra 2009 ob 12.30 v atriju mestne hiše.

Celovita ureditev območja Cukrarne je zanimiv in dobrodošel projekt in bi lahko postal model, kako v Ljubljani pristopati k celoviti preobrazbi degradiranih prostorov. Prednost tega projekta je, da pomembne zgradbe, ki so zavarovane kot kulturna dediščina vključuje v novo upravno središče, s katerim bo med mestnim središčem in Poljanami vzpostavljena neprekinjena poteza urejenih prostorov in dejavnosti, ki bodo prispevale k urbanemu utripu mesta. Razvoj prostora ob Ljubljanici in Poljanski cesti od središča proti vzhodu je resnično pomemben korak za mesto.

Kot dosežek skupnega interesa mestne in državne uprave bo ureditev območja Cukrarne veliko doprinesla meščanom. S projektom bodo ustvarjeni pogoji za kakovostnejše javne storitve, ki so jih prebivalci deležni na okencih mestnih in državnih uradnikov. Prav zato, ker si mesto in država v tem projektu prizadevata združiti svoje vire ima ureditev območja Cukrarne tudi veliko možnost izvedbe.

Natečaj je bil pomemben, ker je prikazal bogastvo, ki ga prostoru Ljubljane daje zgodovinska kontinuiteta zgradb in prostorov. Raznolika kulturna dediščina, pa naj gre za staro tovarno sladkorja ali modernistične garaže, bogati prostor in dela mesto pestro ter zanimivo. Prispeli elaborati so prikazali, da je tudi v Ljubljani z dobrim načrtovanjem stare in močno dotrajane zgradbe, kakršna je Cukrarna, mogoče obnoviti ter jih vrniti v novo uporabo in užitek meščanom.

Večina udeležencev natečaja je z vso resnostjo pristopila k vprašanjem energetske učinkovitosti zasnove in predlagala rešitve z detajlno razdelanimi sodobnimi koncepti ekološke gradnje in tehnologij. Delo, vloženo v "zeleno" - naravi prijazno - zasnovo upravnega središča, zavezuje da se predlagane rešitve uporabijo tudi v izvedbi.

Natečaj je prikazal različne sodobne arhitekturne pristope k obravnavi prostora. Rešitve odražajo raznolikost mišljenja v slovenski arhitekturi in prostorskem načrtovanju. Elaborati prikazujejo vrsto inteligentnih odgovorov na vprašanja kako zasnovati veliko novo upravno središče, pri tem smotrno uporabiti obstoječe zgradbe ter v njihovo soseščino umestiti novo arhitekturo.

Večji del elaboratov je predlagal, da se težišče programa, z osrednjim prostorom, glavno "avlo" umesti na južno stran Cukrarne. S tem je povezano spoznanje, da prostor znotraj kompleksa, med Ambroževim trgom ter križiščem Roška-Poljanska mora omogočati dobro, čitljivo in jasno povezavo za pešce. Večji del predlogov obravnavani prostor strnjeno zapolnjuje z novimi zgradbami in oblikuje neprekinjene ulične linije ob Poljanski, Roški ter ob parku na Ambroževem trgu, kjer so natečajniki vanjo vključili tudi Severjevo garažo. To pomeni, da so zgradbe introvertirane v notranje atrije, ki jih zapirajo pisarniška stavbna krila. Večina elaboratov je stavbo Cukrarne izkoristila za umestitev potrebnih pisarniških površin. V tem delu naloge prvo-nagrajeni predlog izstopa in izpraznjeni volumen Cukrarne oblikuje kot "foyer" upravnega središča in obenem kot zaključek obvodne promenade ob Ljubljanici. Obenem poudarja enkratnost volumna stare Cukrarne in upravni program koherentno dopolnjuje s hibridnim, reprezentativnim prostorom.

S tem natečajem napori Mestne občine Ljubljana, da se za razvoj mesta dolgoročno izkoristijo njegovi notranji potenciali ter se starejši industrijski kompleksi na robu zgodovinskega mesta integrirajo v celoto mestnega središča, dobivajo konkretno obliko. Želimo si, da bo naročnik natečaja MOL še naprej uspešno sodeloval z Ministrstvom za javno upravo in, da bo enako prizadeven v procesu izvedbe tega projekta kot je bil v procesu priprave natečaja in izbire najboljše rešitve.


Več:
>>Arhiforum

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 22.10. 2009, 11:58

Sej je kul ideja in lepo, samo če ne bi bila 100 procentna kopija Tate Moderna iz Londona!

Feliks Langus
oh..., 22.10. 2009, 14:19

A pol pa ni več lepo? Cukrarna in Tate sta si precej različna. Prvič, nastala sta v različnem obdobju, drugič njuna osnovna funkcija in kasnejše rabe so bile popolnoma različne, tretjič načrtovana nova funkcija je popolnoma drugačna, četrtič zahtevani posegi v konstrukcijo bodo popolnoma drugi, petič Tate je nacionalna galerija, bodoča Cukrarna pa del mestnega upravnega središča, šestič Tate je bil v osnovi prostor z dimenzijami, kot jih ima danes, pri Cukrarni pa gre za racionalno prenovo večetažne strukture z odstranitvijo dotrajanih medetažnih konstrukcij, sedmič...

nekritik
Brez naslova, 22.10. 2009, 21:12

Vidi se da Ljubljani manjka parkirnih his...ups, a to niso parkirne hise?

Mimogrede, to ni bil natecaj za cukrarno ampak za celotno obmocje okoli.
In Celik , ne isci alibija za izredno slab izbor prvonagrajenega projekta v praznem volumnu cukrarne.....zelo plitvo...... Zopet se je treba zamisliti nad kvaliteto prvonagrajenih projektov. Ali pa bomo se eno stoletje dokazovali kaksni hlapci smo v resnici.


Anonimnez
Brez naslova, 22.10. 2009, 22:44

Feliks Langus, kaj si pa ti povedal?! Si že slišal za 'preneseni pomen'. Vsakemu, ki pogleda pričujočo vizualizacijo, je nemudoma jasno, da je ideja v celoti povzeta po Tate modernu, kar nima popolnoma nobene veze s časom nastanka, osnovno funkcijo, ali konstrukcijo stavbe. Osrednji enotni prostor od vrha do tal, dolga klančina in stranska zastekljena galerija so trije bistveni elementi Tate Moderna in vsi so v nekoliko drugačni maniri sestavni deli nove cukrarne, tako da nimamo kaj diskutirati, sicer pa nikjer nisem omenil, da stvar zato ni lepa, pravzaprav je povsem korektna, dopadljiva in impozantna, Ljubljana potrebuje tak prostor, saj ga nikoli prej ni imela.

Anonimnez
Brez naslova, 22.10. 2009, 22:47

Nekritiku bi pa sporočil samo, da rešitev še zdaleč ni tako plitka, kot trdi, saj bi bilo kakršnokoli kvačkanje znotraj cukrarne popolnoma nesmiselno, neupravičeno, neracionalno in neproduktivno. Cukrarna funkcionira kot monument, kot spomenik času, ne kot funkcionalna stavba, v nasprotnem primeru bi jo bilo bolje podreti.

nekritik
Brez naslova, 22.10. 2009, 23:49

Ocitno ti ni jasno, da je bil natecaj za CELO OBMOCJE in ne samo objekt cukrarne....raje si oglej odnos do nove stavbe, ki stoji ob sami Cukrarni. Da o uklescenosti Severjevih garaz sploh ne govorimo. Brez vsakega odnosa do posameznih objektov in celote

Feliks Langus
Severjeve garaze..., 23.10. 2009, 00:04

...bi bilo itak najbolje podreti. Hvala bogu da so zdaj uklescene in jih ne bo vec videti s Poljanske. Žal pa bodo še vedno kazile Plečnikovo zasnovo parka na Ambroževem trgu.

Marjan Poboljšaj
Brez prihodnosti, 23.10. 2009, 09:30

Žal se je spet pokazalo, da v Sloveniji ne premoremo volje, znanja in poguma, da bi spregledali in spoznali kaj je dobra rešitev.

Vem, da ne pomaga, vendar naj povem, da rešitev OFIS arhitektov sploh edina vredna stopiti v krog nagrajenih rešitev in jasno zmagati. Je edina, ki se distancira od obstoječega, kjer prostor zadiha, kjer spoštljivo ohranja obliko garaž in jo graciozno nadgradi, ustvarja prelivajoče medprostore, oblikuje celoten prostor in mestu daje potrebno razpoznavnost širšege prostora....

Komisija je imela lahko delo -škoda izgubljene priložnosti.
...
Tako kot je škoda priložnosti za Mesarski most kjer rešitev SadarVuga arhitektov edina povzeme elemente obokanih odprtin tržnice jih stilizira in kreativno uporabi v rešitvi konstrukcijsko-intrigantentnega objekta v sožitju z obstoječim.

Situacija postaja takšna, da bo peščica slovenske kreativne produkcije prej ko slej ubrala pot v tujino. Nam pa bo preostalo izbiranje natečajnih rešitev najboljših med povprečnimi, kar nas bo spet pripeljalo v obdobje arhitekturne anonimnosti.


anonimnez
JAVNI PROSTOR???, 23.10. 2009, 11:28

Strinjam se z Marjanom glede lahkega dela komisije. Rešitev Ofis arhitektov definitivno najbolje obravnava problem javnega prostora in prostorsko zagato Severjevih garaž. Pri pogledu na aksonometrije ostalih elaboratov, pa je prisotna utesnjenost ter ukleščenost volumnov. Nažalost se ob prvonagrajeni rešitvi spomnim na zelo slabo referenco REI centra na Bavarskem dvoru, ki kot enoten atrijski volumen ne komunicira z okolico, ob objektu pa je komaj kaj prostora za pešce in kolesarje!

losos
Brez naslova, 23.10. 2009, 14:12

Tretje uvršečni projekt biroja OFIS zagotovo ustvarja neko kvaliteto v smislu predstavitve javnega prostora temu območju, ki je degradirano zaradi nedovršenih in nedokončanih urbanističnih idej in bizarnega tetrisa različnih zgodovinsko arhitekturnih slogov. Njihov elaborat dejansko upošteva konteksta prostora. Ne oklešča in ne postavlja cukrarne in garaž Savina Severa v drugi plan, vendar jima omogoča avtonomno bivanje in celo nadgradnjo skupaj z novimi objekti v širšem zelenem območju. Morda je ravno ta komponenta sobivanja in fluidnosti tista, ki jo pogrešamo pri zmagovalnem projektu.

cukrar
Brez naslova, 23.10. 2009, 15:32

Se strinjam s predhodnikoma. Bistvo je v kreiranju celotnega prostora. OFIS je edini odprl prostor proti ljubljanici s Poljanske. Vsi ostali so zacemetirali volumne do maksimuma. Da o arhitekturi prvonagrajenega projekta raje sploh ne komentiram. Dobili bomo Sarabon z vseh stirih strani.

Anonimnez
Brez naslova, 23.10. 2009, 15:34

Natecaj me spominja na tistega za sodno palaco. Prva nagrada je bila res eno navadno podpovprecje.

miha
..., 23.10. 2009, 17:36

Kdo potrebuje vse te hiše? To je Emonika!
Severja pusti živega, da se z njega dela norca. Skoraj zabavno (a manj od tistega, ki mu je privoščil okrogle bratrance)
Zakaj je Cukrarna prazna? Lepo bo odmevala ta jetična zgodba, dobesedno. Ampak potem ste na vrtu zgradili to korpulentno govedo...


gg
projekt Ofis - a to je javno prostor?, 23.10. 2009, 18:00

Vsaka odprta površina še ni (kakovosten) javni prostor - še toliko bolj, če v pritličju prevladuje introvertiran pisarniški program. Kot da se v urbanizmu ni zgodilo nič novega vse od "žarečega mesta" Le Corbusiera. Pa vemo da so probleme slednjega prepoznali že v 50. letih prejšnjega stoletja. "Briljantna" rešitev je tudi, da tlačijo podzemne garaže pod oba parka - Ambrožev trg in tistega ob roški vojašnici. To, da si za lajtmotiv izbere "silos" Severjeve garaže, je pa sploh vrhunsko.

Kritik
Komentarji, 23.10. 2009, 18:45

Meni se pravzaprav zdijo vsi zgoraj zapisani komentarji zelo tehtni in argumentirani. Škoda edino, da se v Sloveniji o strokovnih stvareh razpravlja s takšnim gnevom in z neko potrebo dokazati svoj prav. V arhitekturi in urbanizmu ni ene same pravilne rešitve, kar lahko vidimo v rezultatih vsakega natečaja, ne samo pri nas. Nagrade so velikokrat odvisne od tega kakšne ambicije imajo naročniki in kako oni razumejo arhitekturo. Seveda so v ocenjevalnih komisijah tudi neodvisni strokovnjaki. Vendar je rezultat vedno odsev dogovora med člani. Za to, da do dogovora pride, je potrebno veliko truda, spretnega argumentiranja in dobrega vodenja. Ločena mnenja, ki jim zdaj že dolgo nismo bili priča, so bila zgolj znak nezrelosti, ne pa kakšne načelnosti. Zato se mi zdi, da tu dosegamo nek napredek. Da se bo spremenila nagrajena arhitektura, se bodo morale zamenjati generacije, ki bodo žirirale. In minilo bo še mnogo let, ker je le malo mladih in odločnih strokovnjakov, ki v senci svojih nekdanjih profesorjev znajo misliti s svojo glavo...

Anonimnez
Brez naslova, 26.10. 2009, 13:45

Če se lahko uporabno izrabi Cukrarna, bi se očitno lahko tudi Kolizej, ki je v mednarodnem merilu dosti pomembnejši, pa ga nameravamo žrtvovati izkoristku čim boljših kapitalskih naložb - pojdimo na javni natečaj še s Kolizejem v obstoječi obliki, pa da vidimo, kaj dobimo!?

Anonimnez
Brez naslova, 26.10. 2009, 13:48

Ali je izbrana natečajna rešitev že upoštevala oziroma pridobila vsa ustrezna soglasja varstva dediščine?

komentar
Brez naslova, 26.10. 2009, 21:28

Ne skrbi, bo pozupan Janez zrihtal vsa soglasja

Dream duet
Brez naslova, 26.10. 2009, 21:30

Ja, Janez in Ilko bosta skupaj naprej projektirala ta enkraten izraznjen volumen......zelo votlo

Anonimnez
Brez naslova, 26.10. 2009, 23:02

jp, nagrade so spet ostale v krogu profesorjev FA. Celik bi pa lahko pojasnil tudi, kdo je junak, ki ni oddal makete, pa so ga kar poklicali in jo je "nemudoma" prinesel...

Pikolovec
Brez naslova, 27.10. 2009, 09:06

'jp, nagrade so spet ostale v krogu profesorjev FA'
Hm, od kdaj sta pa Rok in Špela profesorja?


Pikolovec 2
Profesorji, 27.10. 2009, 09:42

Tudi Potokar verjetno nikoli ne bo profesor... Ali pa? V Ljubljani...

Jože B
elaborat brez makete?, 29.10. 2009, 21:11

Kako to, da se nihče ni obregnil ob v nebo vpijočo nepravilnost, ki se je zgodila pri tem natečaju? V zaključnem poročilu piše, da so pravočasno prejeli 16 elaboratov in 15 maket. "Po naknadnem pozivu je bila nemudoma dostavljena še manjkajoča maketa." V predhodnem preizkusu nato žirija ugotovi, da vsi elaborati ustrezajo razpisnim pogojem. Čeprav eden od teh pogojev pravi, da morajo biti natečajne rešitve oddane pravočasno.

Kdo je tu nor? Ali drugače, kdo je s kom zmenjen? Seveda v poročilu ne piše, kateri elaborat je prispel brez makete (niti s šifro, ki bi zagotavljala anonimnost). Tako že krožijo govorice, da je bil to eden izmed nagrajenih. Naj spomnim, da so bili v preteklosti elaborati izločeni že zaradi bistveno bolj banalnih pomanjkljivosti, nazadnje naprimer pri Koleziji zaradi manjkajočega potrdila pošte o oddani pošiljki (vendar je v poročilu vseeno pisalo, za kateri elaborat gre).

Tako očitno in brezsramno kršenje natečajnih načel in pravil meče slabo luč na celotno delo žirije in njen izbor nagrajenih rešitev in terja pojasnila!


luka
Brez naslova, 29.10. 2009, 21:32

Ja Jože živimi v banana republiki. Možnosti sta vedno dve si tiho kot rit in se sprijazniš ali pa nekaj ukreneš. Danes ni več pomembno, kako si naredil projekt, ampak kdo je v žiriji...

Anonimnez
POZIV K ODSTOPU KOMISARKE, 2.11. 2009, 12:10

Tole sicer ni tema te novice, pa se jo vseeno dotika. Komisarka za natečaje ZAPS naj odstopi. Navajam dejstva, ki kažejo na bistveno slabše stanje in popolno nesposobnost pri vodenju oddelka za natečaje, ki rezultirajo v dvojne standarde in prismuknjena pravila igre.
1. Pri natečaju za Kolezijo je odkupljen elaborat, katerega avtor ni član zbornice.
2. Pri natečaju za Cukrarno se je motovililo z maketo (glej priziv Jožeta B)
3. Natečaj Miškotov dol se je žiriralo 5 mesecev.
4. Pri natečaju za vrtec v Ribnici, (ki je v teku) se je natečajno območje nenadoma zmanjšalo za slabo tretjino.
5. Natečajne podloge so iz natečaja v natečaj slabše pripravljene, med natečajem, pa se že praviloma spreminja projektna naloga!


Haki
Ne daj se komisarka, 2.11. 2009, 21:33

Hvala bogu, da nagrade dobivajo tudi nečlani zbornice. Odkar je pod Pustovo komando zbornica zaprla natečaje samo za člane, je kvaliteta predlogov drastično upadla. Birokracija, ki onemogoča sodelovanje je zanič. Dokler so bili natečaji odprti za študente je vsaj nastalo kaj zanimivega. Na Nizozemskem in Finskem na natečajih še vedno lahko sodelujejo vsi državljani, od gospodinj in cestarjev do doktorjev in profesorjev. Rezultati so dosti bolj humani kot produkti scholarjev iz prevzvišene ljubljanske fakultete...

Jože B
Brez naslova, 2.11. 2009, 22:11

Ja, najbolj zanimive projekte sigurno prispevajo cestarji, najbolj racionalne pa gospodinje, saj vemo kako varčne morajo biti pri svojem delu. Me pa zanima, kako bi študent, ki bi zmagal na natečaju, ki je obenem formalno JAVNI RAZPIS, sam prevzel in izpeljal projekt... recimo projekt takih dimenzij, kot je Cukrarna. Sicer pa itak ne drži, da študentje ne delajo natečajev - kar poglejte avtorske skupine nagrajenih in odkupljenih projektov v zadnjih natečajih... polovica jih je "štud. arh." in "abs. arh."

Resda bi bilo lahko več idejnih in anketnih natečajev, na katerem bi brez formalnih zadržkov sodelovali tudi nečlani ZAPS. Zadnji tak je bil za trge v Kopru. Vendar to ni glavni problem natečajev... problem so slabo pripravljeno gradivo in "mutni posli" z nesposobnimi in očitno pristranskimi žirijami, ki postajajo del natečajnega vsakdana, v zadnjem času (pod novo komisarko) pa že prav nesramno očitni. In za to JE kriva tudi komisarka.


Anonimnez
Brez naslova, 2.11. 2009, 22:48

se zelo strinjam kar pravi jure b in cisto ne strinjam kar pametuje haki- paki, ki ocitno ne razume da je vsak natecaj neke vrste pogodba, ki postavi enaka pravila igre za vse udelezene. naknadno spreminjanje teh pravil vodi v sranje ki vlada v tem trenutku. to je tisto kar moti in je zadosten razlog da se komisarka cim prej odkine.

Anonimnez
zdraharjem, 2.11. 2009, 23:32

kaj če bi se podpisali z imenom in priimkom, da bo zbornica vedela, koga naj predlaga za novega komisarja?

...
zalostno, 3.11. 2009, 10:46

Problem ni v tem da je zaradi zaprtja samo za clane kvaliteta padla, problem je v komisijah ker je v naprej jasno kasni bodo rezultati natecajev in se jih enostavno vec ne splaca delati in zal se dogaja da bojo tisti dobri arhitekti ki jih Slovenija premore odsli v tujino..
ce se posluzimo googla in vtipkamo Janez Kozelj,Ilka Cerpes,Matic in da vemo da so vsi iz istega kabineta nam je marsikaj jasno, isto lahko ponovimo pri natecaju miskotov dol in dobimo tudi zanimiv izpis....


Haki
..., 3.11. 2009, 12:01

V Sloveniji nas je pac priblizno 1500 registriranih arhitektov. Vsi smo vec ali manj koncali isto solo in ce si kolikor toliko v praksi, priblizno v 5 letih vsak spozna se vse tiste, ki jih ni srecal med studijem. Morda z nekom sodeluje na nekem projektu, drugi ga povabi na seminar, s tretjim si sodeluje v eni od drugih komisij, s cetrtim pa gre samo na pivo... Na natecaje se prijavlja samo priblizno 200 registriranih arhijev, ki so tudi sicer med bolj aktivnimi in so njihovi socialni stiki znotraj stroke intenzivnejsi. Skratka... situacija, da bi v zirijah imeli ljudi, ki ne poznajo nikogar od natecajnikov in ki z nikomer od natecajnikov se nikoli niso sodelovali je prakticno nemogoca. Treba se bo navaditi, da too, da se je v preteklosti nekdo z nekom pojavljal v istem kolofonu, se ni razlog, da bi lahko razpravljali o goljufiji. V zadnjih petih letih sem prezirirala precej natecajev pod ZAPS. Ja, seveda imajo nekateri clani svoje "najljubse" projekte. Ampak zirije so pestre, v njih sedijo ljudje zelo razlicnega ozadja in misliti, da bi se oni lahko kar za sankom zmenili za enega najljubsega je smesno in naivno. Sistem v bistvu funkcionira. Prava pot je nadaljevanje izobrazevanj za skrbnike in pripravljalce gradiv, da bo spodrsljajev cim manj. Za morebitne nepravilnosti pa obstaja institut pritozbe in revizije, ki zadrzi pravnomocnost rezultatov. In tega si vsaj predstavniki investitorjev v zirijah ne zelijo...

...
Brez naslova, 3.11. 2009, 12:29

nekaj je vsakodnevno brisanje zadnjice, nekaj je pa enomesecno pivo, ...

Jože B
Haki, 3.11. 2009, 18:34

Da se elaborata brez makete ne izloči, ampak se celo pozove k naknadni dostavi makete, ni nedolžen "spodrsljaj", temveč zavestno kršenje natečajnih pogojev - verjetno v dobro enega od nagrajencev. Delovanje v isti instituciji pa tudi ni enako kot to da se dva pač poznata ali sta nekoč nekje sodelovala pri nekem projektu.

Haki
Jože, 3.11. 2009, 19:50

Enostavno je jokati po forumih, da ljudje goljufajo. Če misiš, da je bilo kaj protizakonitega, prijavi: 112

Anonimnez
napnimo slušni organ, 3.11. 2009, 19:51

...ja in sta v odnosu profesor- asistent oz. dolgoletna sodelavca oz. pripadnika istega klana, itd, itd. Podobna zgodba Mlakar- Jordan. V to debato pravzaprav sploh nočem zahajat, ker se bo takoj našel pametnjakovič, ki cinično poripomne glej, glej spet teorija zarote, ...
Gospe in gospodje iz ZAPSa začnite uporabljat svoje slušne organe in prisluhnite kaj poreče baza, uboge pare, ki kljub svinjarijam še vedno vztrajno delajo natečaje misleč saj bo bolje. Malo bolje bo že takrat ko Matjašec odstopi in namesto nje komisarstvo prevzame nekdo z malo manjšim egom in osnovnimi vodstvenimi sposobnostmi. Upam, da ga ne boste iskali po forumih in na cesti. Ali pač.


Anonimnez
Brez naslova, 3.11. 2009, 20:02

oh joj haki- kaki si že prehitell s svojim cinizmom. Vidiš tvoj osnovni problem (pa tudi komisarkin) je pomanjkanje zdrave pameti in iskanje opravičila v legalizmu. Nad plitko.

Haki
Plavanje v plitvini, 3.11. 2009, 21:35

V natečajnem pravilniku jasno piše, kdo ne sme sodelovati v natečaju oz. kakšne relacije med člani žirij in sodelujočimi so prepovedane. Tako, da ne jokaj v prazno!

jaka
Brez naslova, 3.11. 2009, 22:19

Haki samo en komentar in to povem z vsem dostojanstvom in vso oliko, ki jo premorem, zato mi prosim ne brisati komentarja:*****! Takih zgub, ki se zgovarjajo na legaliteto in hkrati trdijo, da nespoštovanje zakonov, kodeksa, statutov ipd. ni njihov problem nočemo in so največja mogoča zalega ZAPSa. Forum je zato, da se diskutira o problemih in se opozarja na svinjarije, kajti le tako je mogoče zaznati splošno in realno klimo v stroki. Tisti, ki ga to moti se kompromitira.

Haki
To..., 4.11. 2009, 00:21

...je pač tvoja percepcija klime v stroki. Dopusti, da obstajajo tudi druge.

Anonimnez
Brez naslova, 4.11. 2009, 01:03

tale faki je verjetno komisarka osebno, ker ima vedno zadnjo besedo. ne prav prijetna karakterna lastnost. itak. scer pa vsak ima svoj plafon.

janez
problem komisije, 10.11. 2009, 14:42

Po mojem mnenju je izvirni greh v tem, da za člane komisije lahko kandidira kdor hoče. Pri tako majhni kritični masi članov je seveda neizogibno, da je kdo s kom v "žlahti" ali da kdo koga favorizira. Umazane igre ali poizkusov vpliva na žirijo je precej, kar vem iz lastnih izkušenj ko sem bil član žirije. Kako si sicer razlagati dejstvo, da biro z dokaj benigno arhitekturo pobere večino prvih nagrad na glavnih natečajih v zadnjih letih?

Stanko
mogoče je benigno realnost, 17.11. 2009, 12:58

Kako si razlagati, kdo zmaguje? Mogoče je treba izdelati poglobljeno analizo natečajne prakse in ugotoviti, kaj in kako deluje. Jasno je, da se pri vseh velikih poslih, ki se oddajo preko natečaja dvigne veliko prahu. Vprašnje, kak odobre so rešitve zaot ni na mestu ob posameznem izzidu ampak bi ga bilo dobro pogledati skozi čas in večjo količino in ugotoviti, al ije "benigna" arhitektura morda to kar skozi trentuno natečajno sito pač gre, žirije gor ali dol .

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Kakovost prvonagrajene rešitve je v delitvi nivojev, ki ob Poljanski ulici ustvarja živahen in sodoben prostor, ob Ambroževem trgu pa mirnejši prostor, obdan z zgodovinskimi zgradbami. Načrtovana postavitev novih stavb omogoča čitljive in lagodne prehode s Poljanske ulice navzdol proti parku na Ambroževem trgu in proti Ljubljanici.

Zanimivi notranji javni prostori so osrednji motiv zmagovalne rešitve. Osrednje poslopje upravnega središča so arhitekti zasnovali kot prostoren in svetel "mestni atrij", ki se preko vmesnega krila povezuje s staro Cukrarno. V stavbi Cukrarne so predvideli odstranitev vseh dotrajanih sten in stropov ter sanacijo in prenovo zgolj obodnih sten in ostrešja. Tako bi Cukrarna zaživela kot enkraten pokrit prostor z odprtim programom.

Za Severjevo garažno hišo je zmagovalni elaborat predvidel tri scenarije. Eden od njih je preureditev obeh betonskih silosov v arhiv.



Odprta Cukrarna. Izpraznjena in prenovljena Cukrarna bo postala prostor, v katerem se bo lahko dogajalo marsikaj zanimivega. Obenem bo Cukrarna predprostor novega upravnega središča in nova zanimiva točka na sprehodu ob Ljubljanici.


Novi mestni atrij za Cukrarno bo prostor, v katerem bodo Ljubljančanom na voljo vse storitve javne uprave na enem mestu.


Aksonometrični prikaz nove pozidave v okolici Cukrarne, kot jo predvideva zmagovalni predlog.

na vrh