info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
26. 10. 2009

Vpliv krize na mestna gospodarstva

Willem van Winden (povzetek analize)
Spoznajte se z razvojem znanstvenih parkov v trenutnih razmerah krize: spoznanja pridobljena na podlagi izkušenj mest, ki so vključena v project REDIS URBACT. Mesta po vsej Evropi so spoznala, da je ključna gospodarska prednost v današnjem gospodarstvu postala močna infrastruktura znanja. Razvijati so pričela različne inštrumente za okrepitev družbe znanja. Sem spadajo politike za privabljanje talentov, razvoj grozdov znanja ali pa ukrepi za lažji prenos znanja med univerzami in podjetji.

Proces tranzicije mest v družbe znanja: kakšen je vpliv gospodarske krize?
Jasno je, da imajo odzivi nacionalne politike na krizo in stopnja vlaganj v raziskave in razvoj, velik vpliv na mesta.Kot prvič, tudi v krizi obstajajo razlogi za optimizem, saj so nekatere države, kot sta Nemčija in Francija, v sklopu svojih paketov za reševanje gospodarstva napovedale več paketov ukrepov za raziskave in razvoj. Vendar bodo vlade za zmanjšanje dolgov v bližnji prihodnjosti morale povečati davke ali zmanjšati izdatke. To predstavlja potencialno grožnjo za velike programe, ki temeljijo na znanju.Drugič, pri posledicah krize ne obstajajo razlike le med državami, temveč tudi med mesti. Jasno se kaže, da so zaradi močne izvozne usmerjenosti in propada svetovne trgovine še posebej močno prizadete industrijske regije. Kljub temu, da prva poročila iz Veliki Britanije in Nizozemske dokazujejo, da bodo diverzificirana mesta znanja izšla iz krize močnejša kot industrijske regije, je še prezgodaj govoriti o trdnih zaključkih.Tretjič, dejstvo, da bodo zasebna podjetja prisiljena zmanjševati svoje stroške, če se bo recesija nadaljevala, ima lahko to pozitivne učinke na povečanje sodelovanja pri razvoju skupnih projektov med javnim in zasebnim sektorjem.

Kako so na lokalnem nivoju prizadeti projekti 'znanstvenih parkov'?
Prestrukturiranje območij v 'znanstvene četrti' je ključni instrument celovitega trajnostnega razvoja mest v številnih evropskih mestih. V nasprotju s projekti v 70-tih in 80-tih, ko bil razvoj znanstvenih parkov usmerjen na nepozidana predmestna območja, so bile v zadnjem desetletju 'četrti znanja' ali 'območja za kreativne industrije' vključena v osrednji del mestne strukture. Glede na izkušnje partnerskih mest mreže REDIS je vpliv krize na razvoj mestnih četrti znanja odvisen od deleža javnih in zasebnih vlaganj v projekte. Pri projektih, kjer je bolj vključen zasebni sektor, kot je na primer v Newcastlu, je večja verjetnost zamud in zmanjševanja obsega projektov, saj se zasebni investitorji negativno odzivajo na višje kapitalske stroške in nižje pričakovane prihodke. V primerih, kjer so investicije pretežno javne, kot na primer v Magdeburgu in Bialystoku, je vpliv krize manj očiten.

Sklepi: stvarni učinki krize in večja vloga javnega sektorja
Obstajajo merljivi učinki krize na družbo znanja v mestih, njihove politike in projekte, vendar se ti učinki zelo razlikujejo med mesti. Ključna dejavnika razlik sta stopnja naložb v raziskave in razvoj na nacionalni ravni ter gospodarske značilnosti mest - lahko gre za industrijske ali bolj diverzificirane dejavnosti, ki temeljijo na znanju. In končno, na ravni projektov se v recesiji kaže splošna težnja, da bi javni sektor prevzel vlogo zasebnega in postal gonilna sila razvojnih projektov.


Več:
>>URBACT Novice | številka 01 | November 09

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>URBACT Novice | #01 | November 09

Poglobljeno: Vpliv gospodarske krize na mestna gospodarstva

Spoznajte se z razvojem znanstvenih parkov v trenutnih razmerah krize: spoznanja pridobljena na podlagi izkušenj mest, ki so vključena v project REDIS URBACT.

Reportaža: Urbano potovanje v središče Švedske
V okviru švedskega predsedovanja Evropski uniji in ob pripravi letne conference URBACT v Stockholmu, boste odkrili Södertalje, Herrljunga in Malmö, pokukajte v osebnosti teh mest in spoznajte izzive s katerimi se soočajo: to je dober način, da dobite občutek za švedsko urbano kulturo.

Letna konferenca URBACT v Stockholmu
Letna konferenca URBACT se bo odvijala v Stockholmu, v sredo, 25. novembra 2009 (od 8.00 do 17.15 ure), v tovarni Nacka Strand Stockholm, stavbi nekdanje tovarne avtomobilov iz 19. stoletja.

Prihajajo novi projekti URBACT!
Drugi poziv za zbiranje predlogov za vzpostavitev dvanajstih novih tematskih omrežij in treh novih delovnih skupin se je zaprl v petek, 25. septembra 2009 opoldne.





na vrh