info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
20. 11. 2009

Za partnersko prostorsko politiko

PoLok
Na sredini zaključni konferenci projekta PoLok so sogovorniki v okrogli mizi predstavili svoje poglede na vlogo lokalnih pobud v urejanju prostora. Vsi razpravljavci so vključevanju javnosti pripisali velik pomen v sistemu urejanja prostora. Da pa bi se praksa danes vseprisotnega nasprotovanja rešitvam lahko razvila v odgovorno in stabilno sodelovanje, so potrebni konkretni ukrepi.

Pričakovanja in potrebe po dogovornem urejanju prostora so namreč zelo velika. Gostje so izpostavili, da so v Sloveniji ovira za razvoj boljše prakse sodelovanja predvsem pomanjkanje medsebojnega spoštovanja, zaupanja, odgovornosti in sposobnosti za oblikovanje inovativnih alternativnih predlogov rešitev. Poudarjeno je bilo tudi, da je ob zavedanju pomena zgodnjega vključevanja javnosti mogoče kakovostne rešitve oblikovati tudi v okviru sicer nezadovoljive obstoječe zakonodaje. Inštitut za politike prostora je na konferenci predstavil rezultate projekta in zloženko s priporočili za ključne skupine deležnikov v urejanju prostora.

Za okroglo mizo, ki jo je vodila mag. Maja Simoneti, so svoja razmišljanja o vključevanju javnosti v urejanje prostora prispevali prof.dr. Miro Cerar s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Natalija Fon-Boštjančič z Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, Tina Gregorič iz arhitekturne pisarne Dekleva Gregorič arhitekti, Izidor Jerala z Mestne občine Novo mesto, Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras ter arhitekt in publicist Matevž Čelik. Poudarili so, da je skupen interes vseh deležnikov urejanja prostora kakovosten življenjski prostor, niso pa vsi v enakem položaju glede dejanskega vpliva in uveljavljanja svojih potreb, zato je treba poskrbeti, da se lahko čimbolj enakovredno vključijo v pripravo novih načrtov.

Čeprav so se govorci strinjali glede pomanjkljivosti zakonodaje, pa so opozorili, da to dejstvo danes ne bi več smelo biti izgovor za pomanjkanje aktivne državljanske drže, ki posameznikom in organizirani javnosti vendarle odpira mnoge formalne in neformalne možnosti za vključevanje v pripravo programov, načrtov in praktičnih rešitev v prostoru. Razpravo so sklenili z mislijo, da bo večje število novih civilnih iniciativ gotovo spodbudilo razvoj dobre prakse, še posebej, če bo stroka poskrbela za kritično držo v svojih vrstah, uprava pa zagotovila kar najbolj transparentne postopke. S tem bi zraslo tudi zaupanje do urejanja prostora in strokovnih deležnikov v njem.

Inštitut za politike prostora IPoP je s konferenco zaključil projekt PoLok - podpora lokalnim pobudam, v prihodnjih tednih pa bo izdelano in objavljeno tudi poročilo projekta. V projektu je s prispevki na 9 dogodkih sodelovalo 37 nastopajočih, skupno število udeležencev dogodkov je preseglo 320, od katerih je bilo prek 200 različnih udeležencev. Vzpostavljeno je bilo aktivno sodelovanje s 4 lokalnimi pobudami, spletno mesto www.polok.si pa je od oktobra 2008 do oktobra 2009 obiskalo prek 3000 obiskovalcev.

Ob konferenci je IPoP predstavil tudi ključna sporočila projekta v obliki zloženke z naslovom Za partnersko prostorsko politiko. Zloženka podaja priporočila štirim ključnim skupinam deležnikov v urejanju prostora, politiki, javnosti, stroki in investitorjem.

Projekt PoLok je spodbujal povezovanje prebivalcev in komuniciranje med organiziranimi lokalnimi pobudami, prostorskimi načrtovalci, investitorji in nosilci urejanja prostora, ter tako podpiral vključevanje uporabnikov v prostorsko-načrtovalske procese. Dolgoročno sodelovanje vseh udeležencev v procesu urejanja lokalnega okolja, tako prebivalcev kot lokalne in državne uprave, investitorjev ter strokovnjakov predstavlja najučinkovitejšo pot do izboljšanja kakovosti življenja in izpolnitve pričakovanj vseh vpletenih.


Več:
>>PoLok

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.






na vrh