info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
29. 11. 2009

Koolhaas: za politiko in inženirstvo

M.Č.
Letos aprila je na Univerzi Harvard potekala konferenca Ecological Urbanism. Rem Koolhaas je na njej povedal precej kritičnih na račun arhitekture zadnjega obdobja. Posul se je s pepelom in priznal, da je ikonična arhitektura mimo. Zanimivejše pa je njegovo sporočilo, da se je za trajnostni razvoj potrebno odločati razumsko, dati prednost napredku in se otresti apokaliptičnih strahov.

Kot pravi Koolhaas, smo danes soočeni z dvema nasprotnima si prizadevanjema, ki imata vsako svoje opazne in prepričljive zagovornike v praksi. Problem je, ker obe »ideologiji« odčitavata isti fenomen s popolnoma kontradiktornimi pojmi: prva kot linijo razumskosti in druga kot linijo katastrofalnih manipulacij in zmot. Zadrega v današnjem času nastaja predvsem zaradi napetosti med tema dvema razmišljanjema. Ta polarnost je prisotna že dolgo časa in še vedno deluje.

Da bi obrazložil svojo tezo, Koolhaas oriše razvoj znanja o ekologiji od začetkov našega štetja do danes. Prične z Vitruvijevimi prikazom vpadnega kota sonca glede na orientacijo in spoznanjem, da se arhitektura mora prilagoditi temu pogoju. To znanje ni bilo omejeno na posamezne zgradbe, temveč je segalo na področje načrtovanja mest, ki bi bila lagodna in logična, osnovana na prizadevanjih za naravo in njenem razumevanju. Koolhaas nadaljuje z renesanso, ko se je ekološko znanje gojilo in krepilo naprej ter z razsvetljenstvom, ko je formalno prišel čas modernosti. Zdi se mu, da v tem času med naravo in človekom še ni prišlo do napetosti in odtujitve, da interakcija v času razsvetljenstva še deluje v obeh smereh, vendar je razumska. Končni rezultat te močno razumske črte naše civilizacije Koolhaas ilustrira z nuklearno elektrarno.

Opiše pa tudi drugo razvojno linijo v naši kulturi. Kot pravi, v drugem primeru ne gre za narativni ali linearni ali razumski napredek, temveč zgodbo o katastrofah in temeljnih napetostih med naravo in človekom. V tej zgodbi narava nastopa kot neke vrste kazen za človeštvo in občasno, človeštvo nastopa kot rabelj narave. To je zgodba, ki vztraja na apokaliptičnih pričakovanjih. Kakorkoli jo pogedamo – religiozno ali drugače – je po Koolhaasovem mnenju v temeljih anti-moderna.

Koolhaas opozarja, da so danes povezave med znanostjo in načrtovanjem slabe. Za takšno stanje obtožuje tržno gospodarstvo, ki je po njegovem imelo uničujoče učinke na znanje, ki se je akumuliralo tja do 1970-ih let. Tržno gospodarstvo je po njegovem krivo tudi za to, da je apokaliptičen način razmišljanja sploh prišel v ospredje.

Kar se tiče arhitekture, je Koolhaas prepričan, da bo kriza pomenila konec obdobja ¥€$. To je bilo obdobje ikon, ki so bile vsaka zase bolj ali manj verodostojne, vendar skupaj predstavljajo popolnoma neproduktivno urbano krajino, s katero zanikajo same sebe. Koolhaas obžaluje, da arhitekturno znanje do danes ni preseglo zgolj nasprotovanja tem ikonam. Tako tržno gospodarstvo kot arhitekturna kultura sta bila po njegovem neodgovorna, ker sta pustila, da se je znanje izgubilo med različnimi predsodki. Koolhaas meni, da arhitekturna dialektika še vedno ni dovolj poglobljena. Kot pravi, je danes zgradb, ki v različnih pogledih ne delujejo pravilno, ogromno, naši odgovori na to vprašanje pa niso zelo globoki. V zadrego nas lahko spravlja, da smo odgovornost dobesedno zamenjali z ozelenitvijo, z zelenimi strehami in stenami. Zazelenitev je pogosto izgovor za pomanjkanje idej in znanja.

Koolhaas ob tem problematizira dejstvo, da so glavni komentatorji arhitekture arhitekti sami. Po njegovem arhitekti pri komentiranju stavb in ureditev pogosto uporabljajo jezik, ki je nezaslišano nedolžen ali globoko preračunljiv. Predvsem pa si običajno ne postavijo vprašanja ali je bila nova zgradba sploh potrebna. Prav vprašanje potreb je ključno. Rem meni, da bo za napredek na področju arhitekture potreben premik iz mešanice dobrih namenov in brandinga v smeri političnega delovanja in v smeri inženirstva.


Več:
>>OMA

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 29.11. 2009, 02:18

Najprej naj se dvakrat sprehodi okoli svojega CCTV in zarije glavo v pesek, potem naj bo pa dve leti tiho, zguba oportunistična.

Rok Pernuš
Brez naslova, 29.11. 2009, 16:22

ha, ha, ha....Koolhaas pa inženirstvo...
se ma itak Arup-u za zahvalit, da je kaj njegovega sploh lahko stalo...
sicer so se pa pred njim že tudi oni posipali s pepelom, tako, da tudi v
tem ni ne vem kako originalen: http://www.worldarchitecturenews.com/index.php?fuseaction=wanappln .projectview&upload_id=11405


Rok Triller
Brez naslova, 29.11. 2009, 17:34

Kdo sploh še posluša "arhitekturne guruje" a la Koolhaas? Za svet bi bilo bolje, če bi ostal tam od koder je prišel - in samo pisal. Posipanja s pepelom pa bo v prihodnje še več in trenutek, ki ga lahko nestrpno vsi pričakujemo je reakcija slovenske ikonske produkcije. Vse skupaj bo prava (arhi)novela v stilu esmeralde. Komaj čakam sejne sobe z nameščenimi "solarnimi pipami miru".

Anonimnez
aprila?, 30.11. 2009, 12:06

aprila? ta predavanja so bila na netu praktično v živo, popisana in dokumentirana. tole je pa en brezvezen prevod izven konteksta. temu primerni brezvezni komentarji.

Matevž Čelik
V kakšnem kontekstu..., 30.11. 2009, 12:18

... pa bi si gospod želeli videti omenjeni brezvezni prevod?

Anonimnez
Brez naslova, 30.11. 2009, 13:23

v kontekstu aprila. in konference.
sicer pa je veliko lažje razumeti ta prevod, će greš brat original na omino stran.


Matevž Čelik
..., 30.11. 2009, 13:57

Predavanje je zanimivo v kontekstu Koolhaasovih (zdaj že) nekdanjih tez o izkoriščanju možnosti, ki jih ponuja tržno gospodarstvo, o generičnosti prostorskega razvoja itd... Zdaj pa seveda v kontekstu aktualnih razprav o napakah, krivdah, prevzemanju odgovornosti za krizo... in o tem, kako naprej. Te se še niso končale. Če si uspel predavanje prebrati aprila pri OMI, toliko bolje zate...

Janez
Hm..., 1.12. 2009, 09:53

Znimivo, da Koolhaas omeni anti-modernost po njegovem apokalipticnega pristopa. Dejansko na Zahodu obstaja dolga tradicija romanticnega dojemanja narave, ki ni samo anti-moderna, ampak tudi izrazito anti-humanisticna. Narava ni obravnavana kot kazen za clovestvo, ampak prav nasprotno. Clovek je tisti, ki kvari domnevno neokrnjeno naravo. Skrajni izraz taksnega razumevanja narave je "blut und boden" ideologija in njeni novejsi odvodi, ki niso tuji slovenskem prostoru (kot tudi ne slovenskim arhitektom in nekaterim "nazaj h naravi" zamislim).

Na drugi strani pa ima Koolhaas prav, ce trdi, da tudi racionalni pristop ne ponuja resitev, ampak se nasprotno za krinko okoljevarstva pogosto skrivajo oportunizem in pragmaticnost arhitektov. Nekako v smislu nove svetovne religije, kot je obsednost z ekologijo pred casom opisoval Zizek.

Tudi glede resitve ima prav. Res je ta povezana predvsem s politicnim delovanjem, cesar pa Koolhaas nikoli ni dosti prakticiral. Tako da bi se morda kazalo s pepelom posuti najprej glede zadnjega. Za ikonicno arhitekturo bo se cas.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh