info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
31. 12. 2009

Leto lokalnih pobud?

Marko Peterlin
Sredi meseca decembra smo lahko v časopisu Dnevnik prebrali zanimiv komentar na temo civilnih pobud na Gorenjskem, ki lepo odraža stanje v celi državi. Avtor komentarja v zaključkih med drugim ugotavlja, da je nepričakovan razcvet civilne družbe na lokalni ravni v zadnjih letih predvsem posledica nerodnosti oblasti, in da civilno gibanje največkrat zaneti preprosta napaka: pomanjkanje točnih in jasnih, pa četudi za ljudi neprijetnih informacij.

Pri lokalnih pobudah gre pogosto za t.i. NIMBY učinek (angl. Not In My Backyard – ne na mojem dvorišču), pri katerem pride do konflikta med osebnimi in lokalnimi interesi nasproti širšim in javnim interesom. Avtor v Dnevniku navaja primer smetišča v Tenetišah, kjer so okoliški prebivalci, ki so doslej živeli ob starem smetišču, zdaj dosegli da novega regijskega smetišča tam ne bo. Zmaga lokalnih prebivalcev pomeni izboljšanje kakovosti življenja in večjo vrednost nepremičnin zanje, obenem pa višji strošek pri odvozu odpadkov za ostale Gorenjce. Pa je zagovarjanje lokalnih interesov prebivalcev problematično? Nikakor ne, dokler je odkrito in transparentno in prispeva k razčiščevanju odnosov med akterji in iskanju optimalnejših rešitev. Tudi zato so gostje okrogle mize v okviru zaključne konference projekta PoLok v novembru ocenili, da večje število novih civilnih pobud prispeva k razvoju dobre prakse urejanja prostora.

Pa vendar smo bili v tem letu kljub razcvetu civilnih pobud priča precej primerom prakse urejanja prostora, ki ji nikakor ne moremo reči dobra. Mednje sodijo npr. način načrtovanja novega kompleksa na območju nekdanje tovarne Fructal v Šiški v Ljubljani, način vključevanja javnosti v načrtovanje prenove Plečnikovega stadiona za Bežigradom, načrtovanje novih prometnih režimov in prenove drevoredov v Ljubljani, načrtovanje nekaterih odsekov hitre ceste v okviru Tretje razvojne osi, pa tudi priprava in sprejemanje sprememb Zakona o prostorskem načrtovanju.

Kljub temu pa se na več primerih vendarle kažejo tudi premiki v pravo smer. Tako je npr. občina Sežana na pobudo Civilne iniciative Kras nov občinski prostorski načrt vendarle začela pripravljati tudi s pomočjo lokalnih posvetovanj po kraških vaseh, katerih rezultati služijo prostorskim načrtovalcem pri zasnovi novih prostorskih ureditev. Ministrstvo za okolje in prostor se je odločilo za prenovo načina vključevanja javnosti v pripravo državnih prostorskih načrtov s poudarkom na zgodnejšem, intenzivnejšem in preglednejšem vključevanju javnosti v pripravo rešitev. Pozitivnih primerov je prav gotovo še več, vendar pa zanje niti ne izvemo, saj medijsko niso zanimivi.

Nenazadnje je pomemben korak v novembru storil tudi Državni zbor RS, ki je sprejela dolgo napovedovano Resolucijo o normativni dejavnosti, s katero je med drugim nadomestila v koalicijskem sporazumu napovedan zakon o participaciji javnosti. Resolucija narekuje višje standarde priprave predpisov in med drugim nalaga državnim organom tudi vsaj 30-dnevni rok za posvetovanje z javnostjo pri pripravi predpisov. Za leto 2010 si želimo, da jo Ministrstva začnejo tudi spoštovati.


Več:
>>Inštitut za politike prostora / Mreža za prostor

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

losos
Brezpravnost, 4.1. 2010, 16:52

Dokler se bo v imenu demokracije pustilo Slovencu graditi vse kar si zaželi, razpršeno pozidati celo krajino in dokler državni inštrumenti za prostorsko planiranje in politiko ne bodo vsaj korektno delovali in ne bo minister za prostor nek odpadnik ali vojni dobičkar in dokler bo prostorska kultura tega naroda na minimumu in bo važno da je dobro samo to kar je moje... do takrat je vsaka civilna iniciativa brez prave kredibilnosti.

Anonimnez
Brez naslova, 5.1. 2010, 13:27

Pomaga pri vsem lahko samo Računsko sodišče, če se bo lotilo preverjanja javne in družbene škode, ki nasatja na področju urejanja prostora, ker pristojno ministrstvo (MOP in ostala) ne opravljajo svojih nadzorstvenih dolžnosti pri izvajanju državne zakonodaje na lokalnih nivojih - tako, kot je to že ugotavljalo za okoljsko področje, prostorsko je pa tako ali tako v tesni povezavi z njim.

Anonimnez
Brez naslova, 5.1. 2010, 13:31

Naštete neprimerne prakse pri urejanja prostora na področju Ljubljane postavlja pod vprašaj ravnokar tekoča javna razgrnitev dokumenta za urejanje prostora na območju celotne ljubljanske občine - pa ni videti ali slišati, da javnost vse skupaj kaj dosti zanima - v obravnavi so z vsem skupaj tudi prostori z naštzetimi primeri - posebej še, če naštetim rešitvam zagotavlja pravno podlago šele razgrnjeni bodoči dokument

manta
Problem je..., 6.1. 2010, 12:03

... kako so našteti primeri v Ljubljani prišli do razgnjenega dokumenta. V tej fazi bi namreč morali biti že dogovorjeni. Da je pisanje pripomb na razgrnitvah brezplodno početje, vejo v Ljubljani že vsi. Zato verjetno tudi ne bo nikogar na Zokijevo razgrnitev. Njegovim se to najbrž zdi še bolje, vendar jih utegne kmalu udariti. V Ljubljani je vse več izključenih in nezadovoljnih.

Anonimnez
Brez naslova, 7.1. 2010, 13:38

... in ponovno minister za prostor postane gospod nihče

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek je bil objavljen v Novicah Mreže za prostor, št. 5, december 2009


www.rtvslo.si
na vrh