info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 1. 2010

Dileme programov za urbano prenovo

Ivan Tosics (povzetek analize)
Cilj »nove generacije« celostnih programov za urbano prenovo, vezanih na območje je izboljšati ogrožena območja s pomočjo zapletenih in medsebojno povezanih večsektorskih ukrepov, ki ne zajemajo le fizična in socialna vprašanja, ampak celo vrsto vladnih in upravnih zadev. Za tem skupnim razumevanjem sta dve občutljivi dilemi razprave.

Ali naj bodo ukrepi usmerjeni na ogrožena območja ali ne?

Ena od dilem celovite urbane prenove je povezana s samim principom in vrednostjo takšnega tipa ukrepov. Podporniki ukrepov, vezanih na območje se strinjajo, da so splošni programi za boj proti revščini bistvenega pomena, vendar so pomembni tudi neprosredni ukrepi v najbolj ogroženih soseskah. Takšni ukrepi so potrebni za odpravo tržnih nepravilnosti (kapital se izogiba problematičnim soseskam) in za opolnomočenje prebivalcev, izboljšanje njihovega dostopa do osnovnih zaposlitvenih priložnosti in drugih družbenih ustanov.

Iz širše perspektive obstajajo ostre kritike politik, vezanih na območje, z utemeljitvijo, da takšni pristopi enostavno premestijo probleme med različnimi soseskami. Kritiki poudarjajo, da so pobude, vezane na območje dobre le, kadar so glavni problemi območja vezani na fizične značilnosti (npr. stavbe in/ali javne prostore v slabem stanju). Če so težave pretežno socialne narave ali vezane na zaposelnost naj ne bi ukrepi bili vezani na območja. To stališče oslabi dejstvo, da horizontalne politike pogosto ne »dosežejo« najbolj odrinjenih socialnih skupin – tistih, ki živijo v najbolj ogroženih območjih.

Ni potrebno poudarjati, da dilema o načelu ukrepov, vezanih na območje ni dokončna, saj nobeno od nasprotnih stališč ni splošno sprejeto, prav tako so vsi nasprotni argumenti, ki so se pojavili, resnični samo do neke mere (za vsak argument je možno najti konkretne primere, ki »dokazujejo« veljavnost argumenta).

Kako ravnati s homogeno socialno strukturo na ogroženih območjih?

Druga dilema se nanaša na socialno strukturo prebivalcev na ogroženih območjih. V skladu z nedavno zelo »modnim« pristopom socialno mešane strukture večine ogroženih območij ni mogoče dolgoročno izboljšati, v kolikor ne moremo spremeniti lokalne socialne strukture, če na primer ne postane bolj mešana z nadomeščanjem dela prebivalcev z nizkim statusom s tistim z višjim statusom. Vse bolj priljubljena politika socialno mešane strukture se sooča z omejenostjo celostnih ukrepov v posebej ogroženih soseskah. Glede na rezultate nizozemske raziskave se ideja o privabljanju bogatejših skupin k naselitvi v ogrožene soseske ne obnese. Druga težava je, da je potrebno veliko časa za razvoj komunikacije med različnimi socialnimi sloji, ki živijo v isti soseski. Ideja o socialno mešani strukturi lahko, v kolikor se ne uporablja skrbno in v kombinaciji z drugimi javnimi ukrepi, vodi v gentrifikacijo, kar je v ostrem nasprotju s socialnimi cilji stanovanjske politike.


Več:
>>URBACT Novice | Januar 2010

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
uredništvu, 19.1. 2010, 15:59

kje je arhiv??

Anonimnez
to anonymous, 19.1. 2010, 19:57

arhiv česa?

Anonimnez
Brez naslova, 21.1. 2010, 12:33

arhiv novic

Anonimnez
Brez naslova, 21.1. 2010, 23:25

v arhivu valjda....

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>URBACT Novice | Januar 2010

Poglobljeno: Dileme celostnih programov za urbano prenovo, vezanih na območje
Cilj »nove generacije« celostnih programov za urbano prenovo, vezanih na območje je izboljšati ogrožena območja s pomočjo zapletenih in medsebojno povezanih večsektorskih ukrepov, ki ne zajemajo le fizična in socialna vprašanja, ampak celo vrsto vladnih in upravnih zadev.

Reportaža: Aktivno medgeneracijsko vključevanje: Učenje iz izkušenj mest na URBACT letni konferenci v Stockholmu
Iz poročila delavnice Ulf Hägglund. Več kot 320 ljudi se je 25.novembra udeležilo URBACT letne konference v Stockholmu, kjer so URBACT projekti obravnavali izzive celovitega trajnostnega razvoja mest v okviru gospodarskega nazadovanja in okoljske negotovosti.

URBACT nadzorni odbor je 24. januarja odobril 16 novih URBACT projektov
Odobreni projekti so še v razvojni fazi in bodo dopolnili partnerstvo. V kolikor bi želeli postati partner, se prosim obrnite na relevantnega vodilnega partnerja. Oglejte si opise novih projektov.




na vrh