info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
18. 1. 2010

Promet, energija in voda: posvet o novem zakonu

Marko Peterlin, IPoP
Inštitut za politike prostora organizira javni posvet o predlogu Zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor. Posvet bo potekal 21. januarja od 13:00 do 15:30 v predavalnici Galerija na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Ministrstvo za okolje in prostor naj bi 15. januarja 2010 začelo javno razpravo o predlogu Zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor. Namen novega zakona sta skrajšanje postopkov umeščanja velikih infrastrukturnih objektov v prostor in večja učinkovitost črpanja evropskih sredstev iz tega naslova.

Direktorat za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor je pripravil predlog zakona, ki naj bi uzakonil postopek priprave in sprejema prostorskih aktov posebej za prometno in energetsko infrastrukturo s pripadajočimi funkcijskimi objekti ter za infrastrukturo, s katero se ureja varstvo voda. Zakon naj bi glede na namen ministrstva s svojimi rešitvami bolj povezal in usmeril delovanje nosilcev urejanja prostora, obenem pa naj bi vseboval bolj logično sosledje vseh faz, ki so potrebne za pripravo končnega državnega prostorskega načrta, še posebej v odnosu na postopke CPVO in PVO po Zakonu o varstvo okolja oziroma Zakonu o ohranjanju narave. Omogočil naj bi tudi učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, zato naj bi končna uredba, s katero se sprejme državni prostorski načrt, predstavljala t.i. »development consent«, kot ključno točko pri dostopanju do teh sredstev. Ob tem naj bi zakon poskušal urediti tudi nekatera vprašanja, ki se pojavljajo na področju pridobivanja zemljišč skozi prisilne ukrepe oziroma na področju izkazovanja pravice graditi.

Inštitut za politike prostora organizira javni posvet, s katerim želi spodbuditi razpravo o zakonu še posebej v strokovni javnosti, povezani z urejanjem prostora. V pripravo zakona je ministrstvo od poletja 2009 vključevalo Strateški svet za politiko graditve in urejanja prostora pri GZS, ki predstavlja predvsem investitorsko stran v urejanju prostora. Nasprotno pa, kolikor nam je znano, doslej v pripravo zakona niso bile sistematično vključene druge javnosti povezane z urejanjem prostora, npr. načrtovalski praktiki, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, strokovne organizacije ali zainteresirani posamezniki. V želji po čim bolj premišljenih zakonskih rešitvah si želimo konstruktivne razprave o predlogu zakona, v kateri bi se lahko dotaknili tudi vprašanj, kot so:

- Je skrajšanje postopkov pravi cilj sprememb zakonodaje? Ali niso osnovni cilj dobre in vsestransko sprejemljive načrtovalske rešitve, h katerim lahko prispeva optimiziranje postopkov, skrajševanje postopkov pa je le ena od željenih posledic? Retorika, ki poudarja pomen skrajševanje postopkov, degradira namen prostorskega načrtovanja in je lahko dolgoročno škodljiva za dobre načrtovalske rešitve in urejanje prostora nasploh.

- Kakšen je odnos med Zakonom o prostorskem načrtovanju in novim zakonom? Kako se izogniti nadaljnjemu povečevanju kompleksnosti področne zakonodaje, s katero se še povečuje že tako zelo velika odtujenost zakonodaje od uporabnika ter s tem posledično tudi družbena sprejemljivost njenega izigravanja?

Predlog zakona si lahko snamete tudi s spletne strani MOP.


Več:
>>Ministrstvo za okolje in prostor

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh