info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 2. 2010

Ljubljana razpisala natečaj za mestno klop

Uredništvo
Mestna občina Ljubljana je danes objavila natečaj za »ljubljansko klop«. Namen nateč aja, ki ga razpisuje MOL v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije, je pridobiti najustreznejšo oblikovalsko rešitev za klop oziroma družino klopi, ki bodo postavljene na različnih lokacijah na območju Mestne občine Ljubljana.

Natečajniki naj bi oblikovali, ki bo kot element ulične opreme doprinesel k urejenosti mesta in skupaj z drugimi elementi k identiteti mesta oz. njegovi prepoznavnosti. Klopi naj bi nadomestile raznolik nabor obstoječih klopi, ki so danes bodisi neprimerne bodisi poškodovane. Nove klopi naj bi bile čimbolj udobne in primerne za različne uporabnike ter različne lokacije.

Klopi bodo postavljene na različnih lokacijah v Mestni občini Ljubljana in bodo nadomestile več tipološko različnih klopi. Med predvidenimi lokacijami za postavitev klopi je deli POT-i, ki poteka skozi poseljena območja, mestne ulice, trgi, tlakovane površine in ploščadi, parki in otroška igrišča, rekreacijska območja in športne površine, odprte površine ob javnih zgradbah ter stanovanjske soseske.

Čeprav MOL natečaj razpisuje v lastni režiji bo pri izboru najboljše rešitve smiselno upoštevala Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov ter Pravilnik o oblikovalskih natečajih Društva oblikovalcev Slovenije, ki sledi pravilnikom mednarodnih strokovnih oblikovalskih združenj ICOGRADA, ICSID in BEDA.

MOL je na natečaj posebej povabila več oblikovalcev z referencami, ki jim ob udeležbi zagotavlja denarno nadomestilo v bruto znesku 1500 EUR, z enakim zneskom pa namerava nagraditi tudi rešitve ostalih avtorjev, ki se bodo odzvali na natečaj in katerih rešitve bodo izbrane kot najprimernejše.

Predloge za novo ljubljansko klop bo ocenjevala komisija pod vodstvom Janeza Koželja, njeni člani pa bodo še Lenka Kavčič, Matjaž Deu, Karel Pollak, Aleša Mrak in izvedenka s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, dr. Metoda Dodič-Fikfak.

Natečajniki komisiji še do 08.02.2010 lahko postavljajo vprašanja, rok za oddajo elaboratov pa je 29.03.2010. Rezultati natečaja bodo znani sredi aprila.


Več:
>>Razpisno gradivo
>>Natečajna naloga

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

prof. Grega Košak
PRIPOMBE K NATEČAJU ZA MESTNO KLOP, 21.2. 2010, 12:13

Intervju v današnjem "Dobro jutro" me je prijetno presenetil, ko sem ugotovil, da mlada generacija oblikovalcev znova ponavlja moje razmišljanje izpred desetih let, ob natečaju za avtobusna postajališča, ki jih je tedaj celo del stroke (Krečič in Brate) , kot utopične, prekomplicirane in prezamudne ležerno zavrnil.
Žal pa iste usmeritve mladih ne deli natečajna naloga natečaja, nezadostna v merilih k oblikovni zasnovi in estetiki. Vprašljivo pa se Išče prepoznavnost "ljubljanska klop"!!?
Teh vzorov pa je v slikovni prilogi, ki ne seže preko slovenskega plota kar za celo brigado. Ne morem brez citiranja izjemnega napotila, ki ga je stari Eliel Saarinen (direktor Cranbrooka: "Cradle of american design") dal svojemu sinu Erru: "Ko dobiš novo nalogo na mizo, jo vedno najpreje umesti v naslednji višji sklop!"
Po dovolj neuspešnih izkušnjah naših dosedanjih parcialnih natečajev, ki so nihali, brez neke konceptne povezave od ruralnega kostajnarskega kioska, baročno-bakrenega oglasnega valja vse do povprečnega (dimenzijsko nenadgradljivega, z akcentom na citylightu namesto na prometni informatiki) avtobusnega postajališča (čeprav so tedaj bili v izboru bistveno boljši primeri !!). Vsi elementi mestne opreme: tako serijski (na katere - zaradi ekonomije obsega- težje vplivamo: ulična svetila, parkomati, semaforji), kot individualneje oblikovani maloseriijski: postajališča, klopi, smetnjaki, oglasni paneuji, infoekrani), bi morali izhajati iz skupnih konceptnih izhodišč, na osnovi najmanjšega skupnega oblikovnega-barvnega in -materialnega imenovalca. To pa je mogoče samo v smeri:iz celote proti detajlu. Saj se posamezni elementi umeščeni v urbani prostor skoraj obvezno srečujejo v neposredni bližini in pozivno ali pa negativno nadgrajujejo v celostno pojavnost.
Urbani parter je skupno s kontinuirnim nizom fasadnih pritličij za obiskovalca prvi in odločilni vtis o urejenosti in specifični prepoznavnosti mesta, za katero ni nobene nadaljne priložnosti! Zgornjim trditvam prilagam dve rešitvi, ki sem jih srečal na svojih poteh:
- klop okoli vaške lipe na trgu in napajališče živine, kot sicer primitiven a oblikovno izjemno skladen vtis identitete malega kraja
in za primerjavo
- izsek iz ambicioznega Rive Guache v Parizu, kot prenatrpani in oblikovno neskladni "živalski vrt" sodobnega urbanega pohištva.
Kot profesor "integralnih pristopov v oblikovanju okolja" ne morem iz svoje šomaštrske kože, ampak verjemite, da so te vrstice napisane le zato, da bi se končno, poleg polno "velikih besed" in zajetnih materialnih sredstev, nekaj vendar resnično premaknilo v korist identitete našega mesta. Pri metodiki naših dosedanjih pristopov, pa glede na kordiniranost tujih sistemskih pristopov, vanje vedno bolj dvomim.
Vesel bi bil, če bi žirija, pred začetkom svojega dela, deloma korigirala in ustrezno dopolnila pričakovanja iz predane natečajne podloge)

Pozdrav, "nebodigatreba": Grega Košak


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

POT (Iz analize lokacij za postavitev nove klopi)


POT (Iz analize lokacij za postavitev nove klopi)


Šmartinska park (Iz analize lokacij za postavitev nove klopi)


Konzorcij (Iz analize lokacij za postavitev nove klopi)


Nove Jarše (Iz analize lokacij za postavitev nove klopi)
na vrh