info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
30. 12. 2003

Skupna razstava slovenskih in kitajskih umetnikov v Šanghaju

Bogo Zupančič
V Dolandu, Muzeju moderne umetnosti na ulici Duolun, kulturni ulici Šanghaja, kjer je ustvarjala cela vrsta slovitih kitajskih umetnikov, je bila v petek, 5. decembra odprta razstava Različnost enakega (The Different Same), na kateri so se drug ob drugem predstavili slovenski in kitajski sodobni umetniki. Na njej sodeljujejo: Mirko Bratuša, Cang Xin, Chen Xiaoyun, Cheng Yong, Cui Xiuwen, Du Lizhi, Gu Xiaojian, Guen Ce, Huiqin Wang, Jiang Zhi, skupina Irwin, Bogoslav Kalaš, Lin Jingjing, Luo Qi, Lu Xiaoyi, Tomaž Lunder, Mao Yan, Ou Ning Cao Fei, Borut Peterlin, Nataša Prosenc, Shen Jingdong, Sun Jianchun, Andrej Zdravič, Wang Yiqiong, Xu Lei, Xu Dongping, Yu Jie, Yang Chongguang in Zhang Jiangshan. Razstava je nastala na pobudo slovensko-kitajske umetnice Huiqin Wang, kustosa razstave pa sta Zhu Tong, neodvisni kurator iz Nanjinga in dr. Nadja Zgonik z Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane.

Muzej moderne umetnosti Duolun v Šanghaju je prvi muzej moderne umetnosti na Kitajskem, ki sta ga ustanovili in ga finančno podpirata mestna in državna oblast. Gre za vzorčni primer, ki kaže, da je kitajska država in predvsem mesto Šanghaj pripravljeno podpirati sodobno umetnost. Šanghaj je tudi sicer kot najsodobnejše kitajsko mesto in najhitreje razvijajoče se mesto na svetu kitajsko središče dogajanja v sodobni umetnosti s številnimi zasebnimi galerijami, ki predstavljajo mednarodno in kitajsko sodobno umetnost. Doland je moderna muzejska ustanova, namenjena razstavljanju sodobne, večmedijske umetnosti, ki želi z odprtostjo in naprednostjo igrati pomembno vlogo v razvoju moderne kitajske umetnosti in prispevati k razvoju sodobne umetnosti v svetu. S slovensko-kitajsko razstava je se je ta vzorčna ustanova 5. decembra odprla za javnost.

Na odprtju razstave je govoril podpredsednik politične zveze šanghajske vlade Wang Rong Hua, slavnostni govornik pa je bil predsednik Vlade RS mag. Anton Rop, ki si je po slovesnem odprtju razstavo z zanimanjem ogledal in se pogovarjal z umetniki obeh držav, kar je navdušilo predvsem kitajske umetnike, skeptične do vpletanja politike v umetnost.

Razstavo so podprli slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za kulturo ter Mestna občina Šanghaj in slovenska podjetja, ki sodelujejo s Kitajsko: Lek, Prevent, Krka, Iskra Avtoelektrika, Efaflex, Proneon, Domel in še Mestna občina Novo mesto.

Razstava Različnost enakega nam dokazuje, da se je ne glede na različnost v velikosti in tradicijah mogoče na prizorišču umetnosti pomeriti enakopravno, saj je tisto, kar povezuje tako Slovenijo kot Kitajsko hitra sposobnost prilagajanja internacionalizmu in ambicioznost postati del globalnega umetnostnega trga. Na razstavi so predstavljene sodobne umetniške prakse: večmedijski projekti, video instalacije, računalniški tiski, fotografije, nekaj del je s področja kiparstva in slikarstva, številni umetniki se dotikajo sodobnih vprašanj urbanosti in življenja. Ob razstavi je izšel obsežen dvojezični kitajsko-angleški katalog z barvnimi reprodukcijami razstavljenih del, besediloma obeh avtorjev razstave in predstavitvami sodelujočih umetnikov. Razstava bo odprta do 20. decembra in bo v poletju 2004 postavljena v Ljubljani na Ljubljanskem gradu.

V zadnjem času se povezave s Kitajsko ne krepijo samo na gospodarskem in političnem, ampak tudi na kulturnem področju. Arhiv RS je lansko leto v Milenijskem muzeju v Pekingu pripravil razstavo Slovenska mesta skozi čas, na kateri je bil z reprodukcijami raznovrstnega arhivskega gradiva prikazan zgodovinski razvoj šestnajstih slovenskih mest od srednjega veka do konca 20. stoletja, predvajali pa so tudi več videoprojekcij o slovenskih mestih.

Slovenijo in Kitajsko povezujejo številne osebnosti, o katerih vemo več ali manj podrobnosti. Misionar in jezuit Avguštin Hallerstein (1703 –1774) iz Mengša je bil mandarin na kitajskem dvoru in se je ukvarjal z matematiko in astronomijo. Slovenski misionar na Kitajskem je bil tudi Jožef Kerec iz Prekmurja, ki je bil tam v času med letom 1921 in 1952. Ob stoletnici njegovega rojstva leta 1992 je izšla knjiga z naslovom Jožef Kerec – slovenski misionar na Kitajskem, ki sta jo napisala Franc Halas in Tone Ciglar. Z arhitekturo povezujemo dve osebnosti, ki sta bili na Kitajskem. Prvi je arhitekt Ivan Jager (1871 – 1959). Jager je poleti 1901 krenil za očetom in bratom v Ameriko. Na dolgem potovanju se je ustavil tudi v Pekingu in sodeloval pri pozidavi – v boksarski vstaji porušenega avstrijskega poslaništva. Leta 1902 pa je preko Japonske krenil v Kalifornijo in potem v Mineapolis, kjer je delal kot urbanist. V leto 1901 segajo tudi začetki arhitektovega zanimanja za vzhodno umetnost in njegove zbirke kitajskih vezenin, ščitnikov japonskih mečev in japonskih lesorezov. Lesoreze najdete tudi v Plečnikovi sobi na Trnovem. Jager ni edina osebnost, s katero je Plečnik komuniciral o kitajski in japonski kulturi. Nedvomno manj znana je usoda avstroogrskega oficirja slovenskega porekla Ivana Skuška. Ta se je leta 1922 pojavil v beli mornariški uniformi na ljubljanski železniški postaji skupaj z japonsko ženo (glej v ES geslo Marija Skušek) in njenima otrokoma iz prvega zakona. Skušek je preko Marseja in Trsta s seboj pripeljal čudovito zbirko predmetov in umetnin iz Kitajske, ki so deponirane. Po besedah njegovega sorodnika Janeza Lombergarja sta se Skušek in Plečnik srečevala in veliko pogovarjala o dalnjevzhodni umetnosti. Kaj več o slovenskih osebnostih, ki so bile povezane s Kitajsko, bom skušal pripraviti ob slovensko-kitajski razstavi na ljubljanskem gradu, ki bo poleti 2004. Po mojem mnenju bi bilo smiselno čim prej vključiti tudi arhitekturno stroko v slovensko-kitajsko izmenjavo!

_____________________________________________
Dr. Bogo Zupančič je samostojni kulturni ustvarjalec. Piše o arhitekturi. Je honorarni sodelavec časopisa Delo iz Ljubljane. Dogodka v Šanghaju se je tudi sam udeležil.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Motiv iz prebujajočega se Šanghaja. Foto: Borut Peterlin


Četrta najvišja stavba na svetu Jin Mao Building je visoka 420 metrov. Delo arhitekturne pisarne Skidmore, Owings and Merill. Foto: Bogo Zupančič.


Otvoritev razstave v Muzeju moderne umetnosti v Šanghaju. Foto: Gao Kuo


Nekdanja stavba avstro-ogrskega poslaništva v Pekingu, pri prenovi katere je leta 1901-02 sodeloval naš arhitekt Ivan Jager je še danes primer zgledno prenovljene in vzdrževane stavbe. V njej se danes nahaja China Institute of International Studies, stavba je v bližini trga Tjen nan men - torej v najožjem središču, naslov: 3, Toutiao, Taijichang, Beijing.

na vrh