info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 2. 2010

Kriza oslabila vezi med mesti in zaledji

Bernd Gassler (povzetek analize)
Finančna kriza vpliva na majhna somestja prav toliko kot na večje metropolitanske regije. Vseeno pa majhne aglomeracije ostajajo motorji razvoja decentraliziranih regij. Meje med mesti in njihovimi zaledji imajo pomem-bne učinke na politiko, upravljanje, lokalne finance, itd. Te funkcije botrujejo nastanku kompleksnih problemov, ki jih ni možno rešiti v okviru pogosto preveč togih obstoječih političnih in upravnih struktur.

Gospodarska kriza je še povečala težave pri sodelovanju med mesti in njihovimi zaledji. Po eni strani so se še povečali finančni pritiski, ki izhajajo iz povečanih potreb v mestih, po drugi strani pa so omejene javne finance povečale tudi pritisk od zgoraj. Prihodki iz davkov podjetij upadajo, zmanjšuje pa se tudi obseg vladnih subvencij. Zelo prizadeta so sredstva lokalnih in regionalnih oblasti ter njihova likvidnost. Vrstijo se poročila o visoko zadolženih mestih in občinah. Tudi dobro stoječe občine sedaj že čutijo posledice gospodarske krize.

Intenzivno sodelovanje vseh lokalnih in regionalnih oblasti med mesti in okoliškimi občinami, zlasti na metropolitanski ravni, se zdi danes še bolj pomembno za izenačitev teh učinkov.

Novi pristopi na področju regionalnega sodelovanja

V času krize so potrebni novi pristopi za financiranje projektov z upoštevanjem enake in pravične porazdelitve stroškov med mestom in njegovim zaledjem. Potrebni so tudi novi pristopi pri postopkih in strukturah »regionalnega upravljanja«.

Finančni ukrepi za boj proti krizi

Za boj proti posledicam krize so bili na evropski, nacionalni in mednacionalni ravni izvedeni novi finančni ukrepi. Evropska Unija je pospešila izvajanje programov kohezijske politike ter povečala količino sredstev, ki so na voljo za mesta, predvsem s pospešitvijo plačil za velike projekte in poenostavitvijo državnih predpisov. Na nacionalni in lokalni ravni so se javne naložbe in izdatki povečali; eden od dobrih primerov je nemški paket za mesta.

Ali bodo to učinkoviti ukrepi za soočanje s krizo? Ali je ekonomski pristop dovolj za zagotovitev trajnostnega izboljšanja?

Zdi se, da so pomembni dejavniki uspeha tesno usklajevanje in sodelovanje različnih akterjev ter ustrezna kombinacija naložb, politik in reform. Sodelovanje lokalnih ciljnih skupin v postopku ugotavljanja, načrtovanja, izvajanja in delovanja mestnih infrastrukturnih zmogljivosti ima prav tako pozitiven vpliv na njihovo trajnost. Za vse te naloge je potrebno močno vodstvo za »funkcionalno urbano območje«.


Več:
>>URBACT Novice | Februar 2010

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.




na vrh