info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 2. 2010

Vancouverizem: zgoščeno in zeleno

Matevž Čelik
Tik pred pričetkom letošnje Olimpijade je Vancouver v raziskavi revije The Economist ponovno zavzel prvo mesto na seznamu 10 za življenje najbolj udobnih mest na svetu. Kanadska pacifiška metropola je zanimiva, ker po vseh kazalcih izkazuje visoko stopnjo okoljske ozaveščenosti, po drugi strani pa spodbuja intenzivno in zgoščeno izrabo prostora s 40 in večnadstropnimi stanovanjskimi kompleksi.

Za takšen način upravljanja z mestom se je celo uveljavil pojem »vancouverizem«. V Kandadi in ZDA se je izraz uveljavil za urbani motiv, ki namesto avtocest vključuje javni prevoz, nizko-ogljično energetsko infrastrukturo in lesketajoče se stanovanjske stolpnice, v soseskah obsijanih s soncem in prepredenih s pešpotmi in urbanimi parki.

Tudi organizacija Olimpijade naj bi bila vzorčni primer, kako naj bi se mesto razvijalo. Milijardo dolarjev vredna olimpijska vas generira do 70% električne energije iz kanalizacijskih odplak. Pri številnih, tudi zahtevnejših objektih, ki so bili zgrajeni za namen olimpijskih iger, so se Vancouverčani trudili uporabiti les kot najbolj obnovljivi vir.

V zadnjih desetletjih je mesto Vancouver načrtno delovalo v smeri zgoščanja prebivalstva v mestnem središču in to jim je več kot uspelo. Danes v centru Vancouvra prebiva dvakrat več ljudi, kot pred 20 leti. Na račun tega so se emisije ogljikovega dioksida v mestu zmanjšale na nivo, ki je nižji kot kjerkoli drugje v Severni Ameriki. V tem času v mestu niso zgradili ene same nove večpasovnice in še naprej tesno zategujejo zanko okrog osebnih avtomobilov. Na najprometnejših ulicah zapirajo vozne pasove in jih namenjajo avtobusom, kolesarjem in širšim pločnikom.

Mesto je investitorjem, ki gradijo za trg, v večjem obsegu kot v kateremkoli drugem mestu, naložilo gradnjo parkov, rekreacijskih središč, knjižnic, dnevnih oskrbnih centrov in urejanje nabrežij ob rokavu Burrard ter reki Fraser. Namesto odpiranja novih zemljišč za gradnjo nakupovalnih središč na robu mesta, so v Vancouvru velike trgovce usmerili v mestno središče. Costco, največji ameriški trgovec na zahodni obali se ponaša, da je v Vancouvru zgradil prvo urbano nakupovalno središče. Nad njim se dvigujejo 40 nadstropne stanovanjske stolpnice. Kot rezultat načrtnega zgoščanja mesta danes v Vancouvru v mestnem središču odpirajo nove osnovne šole, kar ob staranju prebivalstva ni redkost le v Severni Ameriki temveč tudi Evropi.

Vendar ima tudi »vancouverizem« svoje slabe strani. Grozdi steklenih stanovanjskih nebotičnikov so monotoni, je slišati iz ust vse številnejših prebivalcev. Po drug strani je zgoščeno mestno središče postalo tudi žrtev lastnega uspeha. Stanovanja z dobrimi razgledi so iskana in dosegajo vrtoglave cene. Mestno središče tako ni več dosegljivo vsaki mladi kanadski družini. Ob tako visokih cenah je tudi v okolici Vancouvra že opaziti razraščanje razpršene suburbije.

Mestna uprava se trudi obdržati stvari pod nadzorom. Investitorjem zavračajo dovoljenja za gradnjo novih stanovanj dokler se na teh območjih ne izvedejo projekti, ki prinesejo nova delovna mesta. Kritike so očitno vzeli resno tudi načrtovalci zgoraj omenjene olimpijske vasi. Na televizijskih zaslonih je videti, da je zgrajena kot malo evropsko mesto, z nizkimi hišami, ulicami in zelenimi strehami.

Eden glavnih problemov Vancouvra so njegove primestne občine. Teh je 21 in v njih je videti veliko nove redke predmestne pozidave. Regijski svet, v katerega so povezane občine, skuša usmerjati razvoj v 5 do 6 primestnih središč v dolini Fraser. Vendar je v končni fazi politično telo, katerega delo usmerja javna razprava in iskanje konsenza. Kot takšen se v primestnih občinah kaže neučinkovit v primerjavi z davčnimi prihodki od novozgrajenih poslovnih prostorov ter nakupovalnih središč. Mestni načrtovalci se trudijo, da se predmestja ne bi razrasla, dokler se ne zavežejo k duhu »vancouverizma«, ki je spremenil mestno središče. To pa v resnici pomeni predvsem močno in odločno oblast, ki bi tudi tu zvijala roke investitorjem in uveljavljala skupno družbeno vizijo: dodatna nadstropja za športna središča, parke in ostalo infrastrukturo. Pri tem je največji problem seveda prepričati sosede, da se bodo učinki gostejše poselitve kompenzirali z novimi skupnimi pridobitvami in zelenimi površinami v njihovi soseski.

Vsi niso navdušeni nad uradno politiko novih gostih sosesk. Nekateri jo vidijo tudi kot izgovor za predajo mesta investitorjem. Obljubljene skupne pridobitve, ki naj bi jih meščani dobili v zameno za gosto pozidanost, se ne materializirajo vedno. Nekateri so celo prepričani, da se ideje ekologije in trajnostnega razvoja zlorabljajo, da bi upravičili pretirano povečanje gostote.

Kljub temu župan Gregor Robertson ostaja ambiciozen. Spremeniti namerava energetske standarde za zgradbe in še naprej delati na tem, da se bodo prebivalci Vancouvra manj prevažali z avtomobili. Njegov cilj je Vancouver postavi tudi na vrh lestvice podnebju najbolj prijaznih mest ter tam prehiteti trenutno vodilna Copenhagen in Stockholm.


Več:
>>City of Vancouver
>>Planetizen: Planning, Design & Development

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
V 1990-ih so si znanstveniki na Univerzi Britanske Kolumbije v Vancouvru zamislili način, kako meriti povezanost med človeško populacijo in viri, ki jih porablja. Ta kazalec je danes znan kot ekološki odtis. Takrat so izračunali, da bi Vancouver s svojima 2,2 milijona prebivalcev pri obstoječem načinu življenja za preživetje potreboval površino, ki bi bila 57 krat večja od mesta. Človeštvo pa bi potrebovalo štiri planete kot je Zemlja, če bi vsi ljudje živeli tako, kot Vancouverčani. To je bilo pred 20 leti močno sporočilo za mesto in Vancouver si je v zadnjih dveh desetletjih, bolj kot katerokoli mesto v Severni Ameriki, prizadeval da bi uveljavil pojme trajnostnega razvoja pri odločitvah kaj, kje in kako graditi.






Vancouver, novo mestno središče


Olimpijska vas

na vrh