info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
26. 2. 2010

Za več strokovnosti in boljši prostor

Uredništvo
V četrtek je v soorganizaciji Državnega sveta Republike Slovenije in Inštituta za politike prostora (IPoP) v polni dvorani Državnega sveta potekal posvet na temo sprememb v urejanju prostora. Na posvetu so svoja stališča do problematike urejanja prostora med drugim predstavili Predsednik DS Blaž Kavčič, Predsednik DZ dr. Pavel Gantar ter državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Zoran Kus. Med več kot 130 poslušalci v dvorani so bili predstavniki mnogih občin, izobraževalnih ustanov povezanih z urejanjem prostora, strokovnih društev, civilnih iniciativ ter ugledni posamezniki.

Med najpomembnejšimi sporočili posveta sta bili zagotovilo državnega sekretarja mag. Kusa, da bo ministrstvo za okolje in prostor nove zakonske rešitve prevetrilo v sodelovanju z ZAPS in zbrano civilno družbo, ter povabilo Predsednika Državnega zbora k nadaljevanju razprave o problematiki urejanja prostora na Odboru za okolje in prostor Državnega zbora.

Razmere v prostoru in številni polemični odzivi na načrtovane posege in ukrepe že dalj časa vznemirjajo prostorske načrtovalce in širšo javnost. Zaskrbljeni nad trenutnim načinom urejanja prostora so načrtovalci pod okriljem ZAPS pozvali k spremembam. S podpisi se jim do posveta pridružilo prek 200 podpornikov, univerzitetne ustanove in strokovna društva. V strokovni javnosti se vse bolj uveljavlja prepričanje, da se sistemske težave odražajo v prostoru, zgradbah in krajini na način, ki je dolgoročno škodljiv in prizadeva vse državljanke in državljane ter njihov skupni vsakdanjik in prihodnost. Namen posveta je bil v okviru poziva začeti javno razpravo o stanju v urejanju prostora v Sloveniji in odgovorne spodbuditi k razmisleku in ukrepom za izboljšanje.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je v uvodnem nagovoru izpostavil, da se v prostoru krešejo številni interesi in na tej podlagi oblikujejo zelo raznolike razvojne vizije, da pa je vsem interesom nemogoče zadostiti, saj so medsebojno pogosto v diametralnem nasprotju. Ker pa je prostor omejena dobrina - ne moremo ga poljubno širiti ali krčiti – moramo z njim odgovorno razpolagati. Ko govorimo o prostoru moramo imeti vselej pred očmi, da vsakršen poseg vanj zahteva temeljit predhoden razmislek o vseh možnih okoljskih, gospodarskih, socialnih ali drugih kompleksnih posledicah, ki jih bo prinesel s seboj kratkoročno in tudi dolgoročno. „Nenazadnje”, je poudaril Kavčič, „mi res oblikujemo okolje in prostor, a premalo se zavedamo, da tudi okolje in prostor v enaki meri ali pa še bolj oblikujeta nas!”

Kot vabljeni so včeraj svoja stališča predstavili predstavniki strokovnih društev in ustanov. Po predstavitvah se v razpravi sodelovali tudi prisotni v dvorani, ki so med drugim opozorili, da bo do rešitve problemov prišlo počasi in z majhnimi koraki, da Slovenija praktično ne premore neodvisnih strokovnjakov na področju prostorskega načrtovanja ter da vlada zaenkrat kaže splošno nezainteresiranost za to področje kot celoto. Pomembno je bilo tudi opozorilo prof. Brillyja s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, da vsi večji projekti zahtevajo za svoje načrtovanje in izvedbo čas, ki presega štiriletni politični ritem, zato je vprašanje, če smo kot družba usposobljeni za izvedbo ključnih infrastrukturnih projektov kot je npr. resna posodobitev železniškega omrežja.

Na podlagi besedila poziva in razprave na posvetu je bilo oblikovanih šest sklepov posveta namenjenih odgovornim za urejanje prostora v državi. Izdelati je treba oceno stanja v prostoru in urediti sistem stalnega spremljanja stanja. Izdelati je potrebno multidisciplinarno analizo sistema urejanja prostora in zagotoviti vrednotenje prostorskih razsežnosti razvojnih programov in politik na ravni države. Na ravni Vlade RS bi bilo potrebno organizirati službo za urejanje prostora (= načrtovanje, gradnja, varstva, raba, vzdrževanje in prenova vseh sestavin prostora). Uvesti je potrebno tudi stalno javno poročanje o vseh vidikih urejanja prostora ter zagotoviti formalne in druge (finance, znanje, čas) pogoje za bolj učinkovito vključevanje javnosti v zadeve s področja urejanja prostora. Podpreti je potrebno razvojno raziskovalno prakso na tem področju, urediti zakonodajni okvir urejanja prostora in zagotoviti njegovo učinkovito izvajanje.

V predstavitvah in v razpravi je bila največkrat ponovljena misel, da se pobuda za spremembe v urejanju prostora nikakor ne sme nehati s tem pozivom in posvetom. Pisci poziva in predstavniki Zbornice za arhitekturo in prostor in IPoP so tudi na osnovi odzivov podpornikov poziva zbranim lahko zagotovili, da je prav to tudi njihov namen. Letošnjo pomlad je tako z gotovostjo možno pričakovati več konkretnih dogodkov na temo opozarjanja na razmere v urejanju prostora in razpravljanja o možnih ukrepih za izboljšave.


Več:
>>IPoP

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

miha
posnetek dogodka na spletu, 28.2. 2010, 18:21

praktično vse na tvskeldar

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh