info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
25. 3. 2010

Doma - arhitekta Marta in France Ivanšek

Anja Planišček, Martina Malešič
Razstava "Doma - arhitekta Marta in France Ivanšek" je po razstavi "Arhitekt Ilija Arnautović – socializem v slovenski arhitekturi" (Moderna galerija, 2006) druga retrospektivna razstava v sklopu predstavitev slovenske arhitekture povojnega obdobja, ki jih pripravlja Zavod za prostorsko kulturo Trajekt. Tokrat v sodelovanju z Moderno galerijo predstavljamo delo Marte in Franceta Ivanšek, arhitektov ljubljanskega naselja Murgle, ustanoviteljev trgovine z notranjo opremo Interier in vsestranskih borcev za izboljšanje slovenske bivanjske kulture.

Delo Ivanškov do sedaj še ni bilo podrobneje predstavljeno širši javnosti, čeprav je za slovensko arhitekturo in družbo v drugi polovici 20. stoletja izjemno pomembno. Vzrok je morda v splošnem zapostavljanju slovenske povojne stanovanjske arhitekture ter vsakdanjosti in anonimnosti stanovanja kot teme, ki sta ji arhitekta posvetila več kot štirideset let svoje poklicne poti. Ivanška sta spodbudila več ključnih premikov, ki so bili za naš prostor napredni in edinstveni. S stanovanji sta se ukvarjala celovito, od raziskovanja, urbanističnega in arhitekturnega urejanja naselij, oblikovanja notranje opreme do stanovanjske vzgoje. Cilj njunega dela je bil izboljšanje bivanjskega okolja vseh ljudi, ustvarjanje lepih in udobnih domov za vsakogar. Največje priznanje za svoje delo sta dobila leta 1986 z mednarodno nagrado sklada Ikea, tedaj eno najpomembnejših arhitekturnih priznanj.

Na švedsko po vzore. Ivanška sta po zaključku študija arhitekture v Ljubljani leta 1954 odšla na Švedsko in tam ostala pet let. Z delom v različnih arhitekturnih pisarnah sta si pridobila znanje, izkušnje in poznanstva. Prizadevanje Švedov za visoko bivanjsko kulturo je nanju napravilo velik vtis. Varčen odnos do prostora, zadržano oblikovanje in socialne ideje, značilne za Skandinavijo, so postali vodilni motivi njunega dela.

Stanovanjsko raziskovanje za višji bivanjski standard. Ivanška sta po vrnitvi v domovino leta 1959 po švedskih vzorih osnovala Oddelek za stanovanjsko raziskovanje na Urbanističnem inštitutu LRS, kjer sta izvedla prve raziskave. Nadaljevala sta v lastnem Studiu za stanovanje in opremo (kasneje Ambient). Njuno delo na tem področju je bilo pionirsko - prva v Sloveniji sta sistematično spremljala stanje in razvoj stanovanjske gradnje, raziskovala kakovost in uporabno vrednost stanovanj ter bivanjske navade in želje ljudi.

Enodružinska hiša ali blokovsko naselje? Raziskave so pokazale, da si kljub prevladujoči gradnji blokov večina ljudi želi živeti v hiši z vrtom. Arhitekta sta se zato osredotočila na enodružinsko gradnjo v nizki in zgoščeni obliki, ki nudi njeno udobje ob manjši porabi zemlje. Z naseljem vrstnih pritličnih hiš Murgle v Ljubljani (1965-88) sta dokazala, da nizka gosta pozidava lahko konkurira blokom. Arhitekta sta dobila prvo potrditev pravilne odločitve s Plečnikovo nagrade leta 1973 in drugo z dejstvom, da so Murgle kmalu postale ena od najbolj priljubljenih sosesk.

Znati stanovati je tudi kultura. Ivanška sta iz raziskav ugotovila, da je slovenska stanovanjska kultura na nizki stopnji. Zato sta se lotila stanovanjske vzgoje – ozaveščanja in izobraževanja ljudi za boljše bivanjsko okolje. Poleg prirejanja različnih razstav, predavanj in izdajanja priročnikov sta leta 1965 v Ljubljani odprla razstavni in prodajni salon za sodobno stanovanjsko opremo Interier. Sledil mu je še Ambient v Mariboru, oba pa sta slovenski trg obogatila z večjo in boljšo izbiro notranje opreme.

Dobro stanovanje je pomembno tudi za stare ljudi. Ivanška sta bila prepričana, da je kvaliteten stanovanjski prostor ena izmed osnovnih potreb vsakega človeka, tudi starejšega. Prehod na oblikovanje boljšega bivanjskega okolja za stare ljudi je bil zato razumljiv korak v njuni poklicni poti. S predhodnimi raziskavami sta sprva oblikovala opremo, prilagojeno starejšim (Dom upokojencev Tabor v Ljubljani, 1965) in nato načrtovanja stanovanjskih objektov (Dom upokojencev na Poljanah, 1973-75 in na Koleziji, 1979-82 v Ljubljani).

Družbena obveza arhitekta je širša od projekta. Marta in France Ivanšek sta s svojim načinom dela trdno zagovarjala stališče, da arhitektura ni in ne sme biti le estetsko pogojeno oblikovanje prostora. Vključevati mora tudi raziskovalno delo, ki je sicer anonimno in neotipljivo, a pomembnejše in učinkovitejše od stvarnih objektov v prostoru, saj je njihova osnova.

Razstava Doma. Razstava o arhitektih Ivanšek temelji na treh glavnih pristopih njunega delovanja: stanovanjskemu raziskovanju, vzgoji in projektiranju. Vse tri povezuje prizadevanje za dvig bivanjske kulture slovenskega prebivalstva. Ustvarjalno žarišče Ivanškov je bil dom, v pomenu, ki presega ustaljene predstave o stanovanju kot osnovni človekovi potrebi po zatočišču. Zato tudi razstava s tremi delnimi prostorskimi rekonstrukcijami - murgelsko hišo, sobo v domu upokojencev na Poljanah in trgovino Interier prikliče podobo in občutje doma. Razstavo dopolnjuje originalno arhivsko gradivo - raziskave, načrti in publikacije. Nasprotje med sistematično urejenim arhivom in domačnostjo rekonstruiranih notranjščin odseva način dela in razmišljanja arhitektov, ki sta domove ustvarjala šele na podlagi sistematične analize in racionalnega pristopa k načrtovanju.

V razstavo so vključene tudi intervencije sodobnih umetnikov, ki stanovanje in dom ter delo Ivanškov problematizirajo na različne načine. Stanovanje in dom sta namreč temi, ki sta ključni za naša življenja. Danes, dvajset let po osamosvojitvi, se v Sloveniji še vedno soočamo s pomanjkanjem in slabo kakovostjo stanovanj. Stanovanje, ena osnovnih človekovih pravic in potreb, postaja zaradi pomanjkanja in visokih cen privilegij. Analize kažejo, da je naš stanovanjski standard na repu ostalih članic Evropske skupnosti - naša stanovanja so majhna po kvadraturi in številu sob. Zato je delo arhitektov Ivanšek aktualno tudi danes.


Več:
>>Trajekt
>>Moderna galerija Ljubljana

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 26.3. 2010, 00:36

nice!

Anonimnez
Brez naslova, 26.3. 2010, 13:00

Zamisel Murgel bi lahko ponovno obudili kot odgovor nekontroliranemu 'urban sprawlu'.
Zanimiva filozofija, danes je kultura bivanja skorajda na psu, vsa "kultura" se odvija kvečjemu v objemu štirih sten in je vselej absolutno najboljša, sodobne teorije o tem sploh ni, vsaj pri nas ne, z izjemo butastega uvoženega fengšuja, s katerim naročniki posiljujejo arhitekte, ker drugega ne poznajo.


Maja
neverjetno dobra razstava v ravno pravem času, 26.3. 2010, 16:31

Skoraj neverjetno se zdi, kako smo v zadnjih petnajst letih lahko zgradili toliko novih stanovanjskih objektov podprtih v glavnem z idejo, da številna nova stanovanja rabimo. Kakšna naj bodo, da bodo zadovoljila potrebe uporabnikov, da bodo prispevala k posamenzikov in splošni kakovosti bivanja, da bodo obdržala vrednost in tako dalje pa se skoraj nismo spraševali.
Razstava govori o predanosti in odgovornosti in kot je bilo včeraj večkrat slišati med obiskovalci iz nje veje duh nostalgije za plemenitostjo ljudi, idej, časa, arhitketure ... Navdihujoče!


Anonimnez
Brez naslova, 2.4. 2010, 14:02

skoda, da bo razstava samo do sredine maja. dobro bi bilo ce bi jo videli se v drugih vecjih krajih kot potujoco razstavo. v drugih drzavah pomembno arhitekturo zascitijo. tako so anglezi zascitili stanovanjsko naselje v Londonu z imenom Parkleys.poglej si slike:
http://hamphotos.blogspot.com/search/label/parkleys
http: //www.richmond.gov.uk/cas_67_parkleys_estate.pdf
Stanovanjska gradnja v teh letih pa je bila v Sloveniji na precej vecji ravni kot v Angliji.


Anonimnez
NAROD PRIZIDKARJEV NA CELI ČRTI, 5.4. 2010, 14:40

MURGLE SO SKOZI ČAS POSTALE PRIZIDKARSKA FAVELA. VELIKA VEČINA TAM ŽIVEČIH ARHITEKTOV SI JE TUDI SAMA SEZIDALA TAK ALI DRUGAČEN PRIZIDEK... FEJ IN FUJ, PACKI SAKRAMENSKI

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Moderna galerija Ljubljana
25.marec - 16. maj 2010
Kustosinji: Martina Malešič, Anja Planišček
Umetniške intervencije: Vesna Bukovec, Vadim Fiškin, Dejan Habicht, Žiga Kariž, Tanja Lažetić, Tadej Pogačar, radioCona (Irena Pivka, Brane Zorman), Zora Stančič, Petra Varl
Oblikovanje: studiobotas
Produkcija: Zavod Trajekt, Moderna galerija Ljubljana
Sofinanciranje: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana - Oddelek za kulturo, Zavod Trajekt
__________________________________

Spremljevalni program razstave:

5. maj 2010 ob 18.00, Moderna galerija
Stanovanja za starejše ljudi
Pogovor o oblikovanju stanovanj za starejše z arhitekti, psihologi in gerontologi.

Junij 2010
Sprehod v Murglah
Radijsko vodeni ogled soseske Murgle preko frekvence radioCone, ki bo deloval v času razstave U3.

Pogrnjena miza 2010
Mize v baru Moderne galerije v času razstave tedensko pogrinjajo:

Aleksander Lužnik in Ana Ocvirk
6. - 13. april
I Feel Slovenia
Nena Gabrovec in Almira Sadar
13. - 20. april
Pogrnjena miza 2010
Gaja Mežnarič Osole in Saša Štucin
20. - 27. april
Klub vsebine in oblike
Prostorož
27. april-4. maj
Mika Cimolini
4. -11. maj
Studiobotas
11.-16. maj



Pogrnjena miza 11.-18.maj
Studiobotas: Sava



Pogrnjena miza 2010, 4. - 11. maj:
Mika Cimolini: Vrt bo?



Pogrnjena miza 2010, 27. april - 4. maj:
Prostorož: Premetanka



Pogrnjena miza 2010, 20.-27. april:
Gaja Mežnarič Osole in Saša Štucin: Klub okusa in oblike



Pogrnjena miza 2010, 13.-20. april:
Nena Gabrovec in Almira Sadar: Pogrnjena miza 2010



Pogrnjena miza 2010, 6.-13. april:
Ana Ocvirk in Aleksander Lužnik: I Feel Slovenia







1965-88 Urbanistično-arhitekturna zasnova stanovanjskega naselja Murgle v Ljubljani




1965-75 Ustanovitev in vodenje trgovine Interier v Ljubljani, Ambient v Mariboru


1973 -1975 Arhitekturna zasnova Doma upokojencev Poljane v Ljubljani

na vrh