info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
24. 3. 2010

Politiki prostora

Marko Peterlin, Maja Simoneti
Te dni se realnost slovenske prostorske politike zelo slikovito odraža v škandalu, v katerega sta vpletena poslanca v Državnem zboru RS in minister. Odločitve o umeščanju objektov in institucij državnega pomena, kakršna naj bi bila npr. logistični terminal ali letalski muzej, očitno potekajo na nivoju pritlehnega političnega trgovanja na skrajni meji zakonitega ali pa že celo precej preko nje. Na enak način kot kaže pri nas poteka tudi sprejemanje odločitev o spremembah namembnosti zemljišč, ki so tako ali drugače eno ključnih orodij za izvajanje razvojnih politik občin in države, seveda pa sočasno vplivajo na izjemne spremembe v vrednosti zemljišč.

Mobilizacija civilne družbe na področju prostora, spodbujena s predlogom novega zakona o umeščanju državnih infrastrukturnih projektov v prostor, se v takih okoliščinah zdi blaga in naivna reakcija. Vsekakor pa je mnogo boljša kot molk, ki zaenkrat zaznamuje odziv odgovornih na javno razpravo. V februarju se je rastoče nezadovoljstvo strokovne javnosti z razmerami zelo jasno izrazilo skozi poziv za spremembe v urejanju prostora, ki ga je na strokovno, laično in politično javnost naslovila skupina prostorskih načrtovalcev pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS). Poziv je zagotovil množično udeležbo na tematskem posvetu v Državnem svetu RS in povezal praktike z raziskovalci, akademsko sfero z upravo, stroko s civilno družbo. Med političnimi sporočili tega posveta sta najpomembnejši (1) zagotovilo državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Zorana Kusa, da bo ministrstvo nove zakonske rešitve prevetrilo v sodelovanju z ZAPS in zbrano civilno družbo, ter (2) povabilo Predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja k nadaljevanju razprave o problematiki urejanja prostora na Odboru za okolje in prostor Državnega zbora. Očitno je, da nekatere v državnem zboru vendarle zanima razmislek o prostoru na drugačen način kot v uvodu omenjene izvoljene predstvnike ljudstva.

Pomembno je tudi aktualno dogajanje na področju stanovanjske politike, kjer pa zaenkrat kaže, da država predvsem opazuje dogajanje na trgu in se skupaj z državljani sprašuje, kako dolgo bodo gradbena podjetja še zdržala z velikanskimi zalogami neprodanih stanovanj. Morda je zadržanost države v danem trenutku celo dobra, saj različni komentarji kažejo, da se o intervencijah na državni ravni razmišlja v zelo različnih smereh. Vendar pa na daljši rok neizrazita in razglašena stanovanjska politika ni dobra ne za državljane, ne za državo. Morda ob premišljeni stanovanjski politiki do tako ekstremnih pojavov, kot jih danes lahko opažamo na trgu in v prostoru niti ne bi prišlo. Lahko bi se vprašali, kakšno je v tem kontekstu poslanstvo Stanovanjskega sklada RS. Upoštevati je tudi treba, da so banke, ki so nekritično investirale v slabe in dolgoročno škodljive projekte, in ki botrujejo trenutni blokadi trga, še vedno močno državne. Lahko bi se spomnili, da je dostopnost stanovanj eden od dejavnikov razvojne privlačnosti mest in regij, da so stanovanjske stavbe povezane z energetsko učinkovitostjo naselij in tako naprej. Kazalo bi torej opozoriti, da država in občine z razlogom nosijo svoj del pristojnosti za stanovanjsko politiko in da ne gre pričakovati, da bo trg sam od sebe ponudil prave rešitve, čeprav je lahko v veliko pomoč.

Vsekakor je veliko izzivov za delo novega ministra za okolje in prostor g. Žarniča, ki s politično neobremenjenostjo in zagnanostjo po dveh politično izrazito obremenjenih ministrih prinaša nov veter. Želimo mu uspešno in pogumno ministrovanje, pričakovanja so velika!

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek je bil objavljen v Novicah Mreže za prostor, št. 7, marec 2009


Odločitve o umeščanju objektov v prostor vplivajo na kakovost življenja sedanjih in prihodnjih prebivalcev, na dolgoročno privlačnost krajev in mest in na realno vrednost novozgrajenih in okoliških nepremičnin.

na vrh