info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
20. 4. 2010

Pionirji kulturalizacije vesolja

M.Č.
V Vitanju, občini s komaj 1.200 prebivalci trenutno teče eden najzanimivejših projektov v Sloveniji: Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT). V začetku tega meseca so v Vitanjah predstavili zasnovo vesoljskega kulturnga središča. Dodaten zagon projektu daje ekipa najboljših slovenskih arhitektov, ki so za stavbo KSEVT združili ideje in znanje v asociaciji Združenje arhitektov za Vitanje. V zdrzuženju sodelujejo Bevk Perovič, Dekleva Gregorič, Sadar Vuga in Ofis arhitekti.

Predstavljena zgradba KSEVT bo stala na mestu vitanjskega kulturnega doma, ki ga podo podrli. Visoka bo 13 metrov in bo merila 2.500 kvadratnih metrov. Razdeljena bo v štiri vsebinske sklope: v spodnjih etažah bodo prostori za lokalna kulturna društva, za knjižnico, čitalnico in druge dejavnosti, zgornji okrogli etaži pa bosta namenjeni galerijski in muzejski dejavnost vesoljskih tehnologij. V kulturnem središču bo še dvorana za 300 ljudi. Izhodišči za arhitekturo sta bila Potočnikovo pionirsko vesoljsko delo in urbanistična struktura vitanjskega trga. Novo poslopje bo znamenitost po kateri bo Slovenija prepoznavna po svetu.

In kaj bo vsebina KSEVT? Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij bo v privi vrsti posvečeno spominu na Hermana Potočnika Noordunga, ki se je sicer rodil v Pulju, iz Vitanja pa je bila družina njegove matere Marije Kokošinek. Oče, ki je bil po rodu iz Slovenj Gradca, mu je umrl, ko je bil star dve leti, in mama je bila tista, ki ga je vzgojila in mu omogočila šolanje.

Kot pravi gledališki režiser Dragan Živadinov, pobudnik vesoljskega kulturnega središča, ki bo nastalo v Vitanjah, bo KSEVT posvečen kulturalizaciji vesolja ter združevanju znanosti in umetnosti. Trenutno vesoljski programi po vsem svetu temeljijo na naravoslovnih, prirodoslovnih in tehnoloških znanjih, skoraj nihče pa se ne posveča kulturalizaciji vesolja. Vesoljska znanost se je v tem stoletju usmerila v militarizacijo in komercializacijo vesolja, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij pa se postavlja kot kontrapunkt tem procesom.

Kot sta ob predstavitvi projekta povedala Živadinov in arhitekt Miha Turšič, bo velik del razstavišč posvečenih Potočnikovemu delu in umetnosti. Del razstav pa bo prikazoval delo dvanajstih slovenskih znanstvenikov svetovnega slovesa. Za KSEVT naj bi že bile pripravljene razstave za prihodnjih šest let. Središče naj bi bilo organizirano kot zavod ali fundacija, v njem bi bili zaposleni štirje doktorji znanosti, zaposlila pa naj bi jih Slovenska akademija znanosti in umetnosti in znanstvena fundacija.

Vrednost projekta znaša dva milijona evrov, denar sta prispevala ministrstvo za kulturo in evropski sklad za regionalni razvoj, odprli ga bodo jeseni 2011.


Več:
>>KSEVT

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Martin
javna naložba, 20.4. 2010, 22:33

Zanimiva ideja, ki verjetno zakonsko zahteva zanimiv javni natečaj. Ali sem spregledal dejstva?

Francois
Zanimiv natečaj na katerem bi zmagal..., 20.4. 2010, 23:05

...zanimiv biro Ravnikar Potokar? Javni natečaji so včasih prava mora...

Anonimnez
copy/paste BIGtime, 22.4. 2010, 13:52

... "dodaten zagon projektu daje ekipa najboljših slovenskih arhitektov"... ccc

http://www.designboom.com/weblog/cat/9/view/5372/big-archit ects-danish-pavilion-at-shanghai-expo-2010.html

http://www.desi gnboom.com/weblog/cat/9/view/7375/big-new-national-library-in-asta na-kazakhstan.html


Francois
Poor Anonymous guys, 23.4. 2010, 17:19

...they will allways stay Anonymous... and they will suffer till the rest of their miserable lives.

martinp
hm, 24.4. 2010, 21:55

se strinjam.... za objekt državnega pomena bi MORALI razpisati javni natečaj, če ne celo mednarodnega.
anonimnez; neverjetna podobnost z "Big national library"!
zdaj pa mi povejte kaj pomeni inventivnost forme in izhajanje iz predpostavk prostora??


ana
tjah, 26.4. 2010, 02:41

martinp..še dobro, da ne rečeš, da so si vsi avtomobili neverjetno podobni , če je nekaj že okroglega še ne pomeni neverjetne podobnosti. Potemtakem je vsa arhitektoura neverjetno podobna, vsa umetnost neverjetno podobna.....

Robert
ani, 26.4. 2010, 08:28

Ja Ana, avtomobili so si vsaj zaenkrat res neverjetno podobni. Prevelik povdarek na formi pogosto potegne za sabo nekritično posnemanje slednje, pa čeprav potem naknadno po svoje razparceliraš notranjost. Kaj ostane od arhitekture, če se tudi ta začne obnašati po podobnem vzorcu kot se to dogaja v avtomobilski industriji katero omenjaš? Osebno ne verjamem v njen razvoj na tak način. Poglej recimo Morgana, katerega model je bil dober tako v začetku kot je danes. Poleg tega je tudi njegov nov model jasno razpoznaven. Tudi jaz malo karikiram da ne bo pomote. Diktatura mišljenja, nekritično zgledovanje in nalahnost odgovarjanja na vselej specifičen problem pa sta nevarna prav v vsaki intelektualni dejavnosti. Osebno verjamem, da bo poleg večinskega modnega obnašanja tudi v arhitekturi vedno obstajalo pristno iskanje odgovora. In vprašanje kaj je res pristno je bilo vselej pomembno v umetnosti. Ko je to res iskreno, potem najbrž odpade kakršenkoli copy-paste. Vsaj išče in izbira lahko vsak ustvarjalec sam.

ana
moebius space, 26.4. 2010, 11:21

Moebius space, moebius space in še enkrat moebius space,...
Robert, če si mnenja, da si je vsa avtomobilska industrija podobna v oblikovanju, potemtakem se ne čudim, da tu vidiš "copy architecture"...
Potemtakem ni več pristnosti ne v grafičnem oblikovanju, ne v industrijskem oblikovanju, ne v arhitekturi in umetnosti in je zgolj "copy".....


tadej
mala poprava, 26.4. 2010, 11:46

Če se ne motim, je Miha Turšič industrijski oblikovalec.

Robert
o drugem, 26.4. 2010, 17:28

Da ne bom samo o moebious, se nekaj splošnih vprašanj meni samemu in javnosti. In tebi, morda. Potem, ko je za trenutek izgledalo kot da o stilih ni mogoče več govoriti, se zazdi da modne smernice tudi v arhitekturi vse močneje narekujejo. In da ima všečnost njih stvaritev vse krajši rok. Dejavnost, ki je še pred desetletji težila k perennis, se vedno bolj seli v pojme prehodnosti. Če se mi stvaritve zde vse bolj podobne ena drugi, lahko preprosto zamahnem z roko misleč déjà vu ali pa nič posebnega, kajti moja vizualna načitanost je tega že vajena. Morda pa moje oko zgolj ni več sposobno razločiti med a, b, c in sem zato potreben izobrazbe, posodobljenja? Morda …

Je res, da nas situacija sili da ne beremo več, da hkrati vse več listamo revije ter vedno pogosteje obiskujemo e-strani? Smo pač vizualci, v omenjenih medijih pa je mnoštvo idej, ki jih potem izrisujejo naši cad-i. Pa vendar, kolikokrat ko klikam po medmrežju ter pobiram iz objavljenih projektov ki so na srečo vsaj fizično nekje daleč, se vprašam, v čem če sploh v čem, se jaz razlikujem od naročnika kateremu izrisujem idejni predlog ki ga ta potem nosi preverjat, prilagajat in predelovat k mojim kolegom? Je vprašanje kdaj je delo se avtorsko sploh še smiselno? Morda pa si moram zgolj priklicati pisca izpred desetletij: “vedno bolj natančne ure, vedno bolj nevaren čas”. In sameu sebi reči: ja, ti ne razumeš tega časa…


Anonimnez
Brez naslova, 28.4. 2010, 01:01

Kakšen Möbius space, kje je tukaj Möbius space... ne bodi kunštna, če ne veš, kaj govoriš.

ana
Brez naslova, 1.5. 2010, 01:56

split m.... Keizo Ushio

Anonimnez
Brez naslova, 1.5. 2010, 22:48

Ja ampak njegove skulpture so res möbius-i tole pa ni...

ana
Brez naslova, 2.5. 2010, 15:31

Zanimivo .... danski paviljon v Expu 2010 je tako označen... un ruban de Moebius,8 de l'infini.... , tudi Astana national Library,... pa denimao Remeshed m, .... pa še bi se lahko našela veliko arhitektur, skulptur, na to temo,.... forma ni kaj,... polžek lezi, lezi,....

janez r
Brez naslova, 2.5. 2010, 22:20

http://www.archdaily.com/57922/denmark-pavilion-shanghai-expo-2010 -big/

Francois
Super je..., 3.5. 2010, 12:09

... da se v eni odmaknjeni slovenski občini gradi projekt, ki je svetovno zanimiv. Moebius ali ne... hiša izgleda zanimivo. Enostavno in kompleksno obenem, racionalno in izzivalno, dovolj odprto, da se v Vitanjah v prihodnosti izleže še kaj odbitega.

tablond
cicibančki in Pionir, 4.5. 2010, 10:54

V Sloveniji redko, ampak res redko kaj pristnega nastane. Ta muzej je zgolj reciklaža že videnega. V bistvu na konceptualnem nivoju (če že govorimo o formi) sploh ni bog ve kaj izvirnejši ali bolje rečeno sodobnejši od Jelinčičeve piramide. Dejansko se pretvarja, da nekaj je kar pa v resnici ni- moebiusov trak ali bože nedaj kleinova flaša.
Skratka t.i. "najboljši slovenski arhitekti" so v primerjavi z Noordungom samo eni prekanjeni smrkavci, ker mislijo da smo vsi okrog njih naivni nevedneži, ki so malo za luno.


Francois
re: cicibančki in Pionir, 4.5. 2010, 12:01

Problem je, da se v Sloveniji vsi arhitekti ukvarjajo z obliko... enkrat je premalo originalna, drugič je preveč spektakularna in ikonična. V bistvu so ti negativni komentarji o všečnosti, originalnosti, primernosti... oblike... vedno samo način, kako se izogniti razpravi, ki zahteva malo več znanja. Ko gledam KSEVT, lahko na te komentarje rečem samo, da upam, da se bo v prihodnosti še veliko ljudi dalo "nategnit" za takšne projekte! Z veseljem se pridružujem klubu prekanjenih smrkavcev!

maja
Brez naslova, 4.5. 2010, 12:11

Res, malo bo treba še osvetliti ozadje, je bi to natečaj, vabljeni projektanti, privatno naročilo?
Da ne bo preveč dišalo po Jelinčičevi piramidi, tudi zanimiva oblika....


tablond
repa v sluhovodu, 4.5. 2010, 13:03

Po moje je pa problem ravno v tem, da je ukvarjanje s formo (razen seveda z evklidsko) pri nas bogokletna rabota. Kadar se pojavi kaj bolj "formalnega" se takoj označi za eksces, to drži. Ampak g. Francelj Fransua, da mi "najboljši" prodajajo postan krompir in nateg in se pri tem počutijo oh in sploh, mi pa ni všeč; over and out.

študent
všečni komentarji, 5.5. 2010, 15:29

...še se dejte prerekat ker je ful fino tole brat na tak deževen pomladni dan...res popestrilo in pol!!!

Če smo že pr formi, me spominja na robotski sesalec, ki bo

izcuzal še tisto kar je avtentičnega ostalo v Vitanjih... samo morda to ni slabo, hah!!!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.











Vitanje

na vrh