info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 1. 2004

Mariborski otok: prostorsko načrtovanje razlog za slabo voljo

za DKAS: Aleš Koprivšek, mag.Maja Simoneti, Robert Gostinčar
Predvidena ureditev ploščadi kopališča Mariborski otok je v preteklih tednih predvsem v Mariboru naletela na odpor javnosti. Poleg članka v Večeru (Arhitekturna beseda, 8.1.2004) kroži v Mariboru in okolici tudi peticija proti predvidenim posegom. Omenjenim pobudam se pridružuje tudi Društvo krajinskih arhitektov Slovenije.

V nadaljevanju osvetljujemo predvsem prostorsko načrtovalske vidike problema, ki so v že omenjenih protestih samo delno predstavljeni. Ocenjujemo namreč, da so prav neurejene razmere na ravni prostorskega načrtovanja privedle do nastalega konflikta. V želji po konstruktivni rešitvi problema na koncu podajamo nekatere predloge za izhod iz nastale situacije.

Urejanje območja v obstoječih prostorskih aktih
Območje mariborskega otoka se danes še ureja na osnovi prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za območje Urbanistične zasnove (UZ) mesta Maribor. Ta prostorski akt splošno določa urejanje tistih območij v mestu, ki niso obravnavana s posebnimi prostorskimi akti. Podrobna prostorska ureditev otoka zato ni nikjer podrobneje opredeljena, hkrati pa je omogočen nadaljnji postopek urejanja s pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor. Tak postopek poteka brez vključevanja širše javnosti v razpravo o ustreznosti posameznih predlogov, kar je neprimerno.

Glede na pomen, ki ga območje ima za Mariborčane in ranljivost naravnega okolja, ki ga varujeta tako občinski odlok o zavarovanju naravnih znamenitosti kot občinski odlok o varstvu podtalnice, pa tudi glede na načrtovani program, bi morala biti za izvedena še posebno dobro in odprto zasnovana javna obravnava. Danes si je nemogoče predstavljati, da bi lahko na kakšen drug način zadovoljivo uravnotežili različne interese v tako izjemnem prostoru. Samo kot zanimivost je dobro spomniti, da je za območje mariborskega otoka pred več kot desetimi leti bil v izdelavi ureditveni načrt, za katerega, med drugim tudi zaradi zahtevnosti problema, postopek nikoli ni bil pripeljan do konca.

Nova Urbanistična zasnova za območje otoka predvideva izdelavo posebnih PUP, vendar šele v 2.fazi, ker naj bi šlo za manj prioritetno območje. Nova urbanistična zasnova za večje število podobnih krajinskih območij znotraj UZ predvideva izdelavo prostorsko izvedbenih načrtov. Razlogov za takšno odločitev ne poznamo, morda je prevladalo razmišljanje, da so na otoku v prihodnje ustrezni le posegi prenove, brez pomembnejših sprememb obstoječega stanja. Takšna omejitev je lahko za dolgoročni razvoj otoka, ki je v slabem stanju in potrebuje nov razvojni impulz, škodljiva.

Dejstva, da v fazi javne obravnave UZ ni bilo nobenih pripomb na obravnavano temo, ni možno enostavno razložiti. Občina ima formalno pravno vse pogoje, da problem obravnava na nameravani način. Zakasneli odzivi javnosti kažejo, da razvoj območja Mariborčane še kako zanima. Zakaj se niso oglasili v okviru javne razprave, ali so sploh razumeli njen nagovor in vabilo k sodelovanju, je zato manj pomembno kot dejstvo, da izvajanje posegov v tem območju mimo zainteresirane javnosti, ni primerno.

Načrtovana prenova ploščadi govori o tem, da tudi občina namerava v razvoj območja vlagati sredstva in pravica meščanov je, da so o posegih vsaj obveščeni, če že ne morejo soodločati o porabi javnih sredstev.

Nekateri predlogi za reševanje nastale zadrege
Menimo, da je v opisanem primeru treba ravnati premišljeno in da javni natečaj sam po sebi ne zagotavlja ustrezne rešitve. Več kot očitno je, da so za izvedbo natečaja potrebne resne strokovne podlage, ki bodo naravne vire, dediščino in načrtovane programe konceptualno uskladile v smislu jasnih izhodišč za iskanje načrtovalskih rešitev. Občino želimo posebej opozoriti, na številne še sveže primere, ko so prav nedodelana strokovna izhodišča za izdelavo natečajnih rešitev, vodila v dodaten dvom o legitimnosti izbranih rešitev. V primeru Mariborskega otoka so gotovo izjemnega pomena izhodišča pristojnega Zavoda za varstvo narave, saj je otok zavarovan kot geomorfološka in vegetacijska posebnost. Na območju so se naselile mnoge za ta prostor neznačilne rastlinske vrste, ki jih je iz gorvodnih krajev na izoliran otok nanesel tok reke Drave. V tem smislu bo iskanje ustrezne rešitve še posebno zahtevno, saj bo potrebno posebno pozorno tehtanje med razvojnimi in varovalnimi interesi. Načrtovana rešitev, ki trenutno vzbuja dvom in odzive, naj bi "pričarala tropsko vzdušje z bazeni ledvičkami, palmami, umetnimi slapovi, divjimi rekami..." (Večer, Arhitekturna beseda, 8.1.2004) in tako ustvarja podobo, ki brez dvoma je v izrazitem nasprotju z varovanjem specifičnih naravnih značilnosti otoka.

Ne da bi zavzeli stališče, to omenjamo predvsem zato, da bi upravičili naš poziv k izdelavi kompleksnih strokovnih podlag in lokacijskega načrta s pridobivanjem rešitev preko natečaja. V postopek bi se tako preko prostorske konference in podajanja smernic lahko vključili tudi vsi zainteresirani, predvsem tudi širša javnost, ki ji očitno ni vseeno, kako se bo ta del mesta razvijal v prihodnje.

Upamo, da se bodo problemi razrešili v dobro celostne prenove in razvoja Mariborskega otoka in se zato zavzemamo za opredelitev najustreznejše rešitve skozi kar najbolj odprto in neobremenjeno razpravo, predvsem pa na podlagi jasnih strokovnih izhodišč, tako varstvenih kot programsko razvojnih.


Več:
>>Peticija za Mariborski otok / TrajekT 21.01.2004
>>Otok mariborskih zakladov / Večer 08.01.2004
>>Peticija Mariborski otok / peticija

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Besedilo na desni je dopis, ki ga je na Mestno občino Maribor naslovilo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Z njim se DKAS pridružuje pobudi proti tovrstnim posegom. Medtem je lista podpisnikov peticije za Mariborski otok v teh dneh že presegla 1000 podpisnikov.




na vrh