info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
27. 1. 2004

Arhitektura ni kultura?

Uredništvo
Pobuda ob resoluciji o nacionalnem programu za kulturo
Ustvarjalci s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma vztrajamo, da so podobe naših mest in naselij ter kulturne krajine prvine nacionalne kulture in identitete. Zato zahtevamo, da se kulturne aktivnosti, ki se nanašajo na arhitekturo, urbanizem in krajinsko arhitekturo ustrezno uvrsti v Nacionalni program za kulturo.

Stopnja prostorske kulture v Sloveniji je vse prej kot zadovoljiva, ne glede na to ali jo merimo z odnosom do pravnega reda na prostorskem področju, z odnosom do kulturne dediščine, s kvaliteto novogradenj ali kvaliteto bivalnega okolja v naših naseljih. Arhitekturno ustvarjanje je zato skupaj z urejanjem prostora v bližnji prihodnosti potrebno ambiciozne promocije v vseh razsežnostih od izobraževanja do dobre prakse.

Ustvarjalci na področju arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture v takih razmerah težko pristanemo na to, da Ministrstvo za kulturo komaj mimogrede vključuje arhitekturo v nacionalni program. Arhitektura v sodobnih državah ni le predmet nacionalne prostorske politike, temveč je eno od področij kulture in je v promocijskem in izobraževalnem smislu predvsem tema kulturnih programov. To lahko razberemo tudi iz politik in aktivnosti primerljivih evropskih držav do arhitekture.

Arhitektura po naši oceni ne more biti obravnavana le kot neznatna postavka (v NPK besedo arhitektura zasledimo le 2x!) v okviru 'netradicionalnih' (?) vizualnih umetnosti. Govorimo vendar o razmeroma trajnih fizičnih strukturah, ki pomembno opredeljujejo naš vsakdan in nacionalno identiteto. Tvornost s področja arhitektura obsega oblikovanje objektov in njihove notranjosti, notranje opreme, oblikovanje odprtega prostora, arhitekturno stavbno in naselbinsko dediščino kot tudi sodobno poustvarjanje na imenovanih področjih.

Potreba po arhiviranju in vrednotenju dosežkov, promociji ter spodbujanju razvoja je na področju kulture načrtovanja prostora velika in trajna, pomembna za kulturno identiteto slovenskega prostora in razvoj stroke. Kulturni prispevek te dejavnosti je v največji možni meri povezan tudi z odnosom, ki ga družba, prebivalci, imajo do arhitekture. Nove in stare. Izobraževanje o njej mora zato postati predmet rednih in izrednih izobraževalnih programov ter posameznih ciljnih razstav in akcij.

Slovenski kulturni prostor mora v najbližji prihodnosti obogatiti dejavna promocija ustvarjalnosti s področja arhitekture, ki edina lahko pripomore k temu, da bosta arhitekturna dediščina in nova ustvarjalnost ostali vsebinski del nacionalne identitete in prepoznavni prvini razvoja tudi v razširjenem prostoru Evrope.

V skladu z zapisanim predlagamo, da Ministrstvo za kulturo v Nacionalni program za kulturo, med cilje in ukrepe na posameznih področjih kulture (V. poglavje programa), umesti Arhitekturo, kot samostojno ciljno področje v smislu že opisanega razpona tvornosti ter predvidi ustrezne splošne cilje ter prioritete in ukrepe. Glede na nekatere ugotovitve predlagamo, da se mednje uvrsti vzpostavitev nacionalne institucije za prostorsko kulturo (Nacionalna arhitekturna hiša, NAH), ki naj bi prevzela celovito promocijsko, izobraževalno in dokumentacijsko dejavnost na področju arhitekturnega in prostorskega ustvarjanja. Potrebno je oblikovanje izobraževalnih vsebin za redne splošne šolske programe in za izredno izobraževanje, do vzpostavitve NAH, pa bi se ministrstvo v programu moralo obvezati najmanj k zagotovitvi sredstev za organizacijo vsaj ene promocijske razstave s področja prostorske kulture letno v okviru javnih kulturnih ustanov, ter podpore drugim arhitekturnim razstavam, založništvu in izobraževanju, (razstavam ob javnih natečajih, razstavam društev in posameznih ustvarjalcev...). V ta namen predlagamo, da Ministrstvo za kulturo zaposli nacionalnega koordinatorja za dejavnosti na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma.

To je konec koncev minimum, ki je potreben za zagotovitev minimalnega standarda za potek kulturnih aktivnosti na teh področjih.


Več:
>>NPK v času kislih kumaric / TrajekT 24.07.2003
>>Prostorska kultura 2003(Pdf 1.0 Mb) / Trajektovo poročilo
>>Pobuda ob resoluciji o nacionalnem programu za kulturo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnež
Brez naslova, 28.1. 2004, 08:31

Na kaksen način pa naj podprem pobudo?
S podpisom? Kje pa se naj podpišem?
Brina


Jasmin D.
Ni treba podpisov, čisto vse se pa v tej državi, 28.1. 2004, 09:15

ne more reševati s podpisi. V tej državi je parlament zakonodajno telo. Po 1. 5. se bo politična moč parlamenta pri področjih, ki jih bo za nas uravnavala EU komsija, zmanjšala. Vendar pa kultura v pretežni meri ne spada v omenjena področja. Zato bi (po mojem, recimo, da je to predlog) veljalo tale tekst nemudoma poslati vsem poslancem - s pripisom, da naj navedejo, kaj konkretnega bodo naredili, da se bo tekst resolucije spremenil. Skratka, Trajekt je čisto legitmna institucija in lahko pošlje tekst vsem poslancem in vodjem poslanskim skupin ime.priimek@dz-rs.si s pripisom, da se pričakuje njihov odziv. In naj slednji lepo odpišejo svoje mnenje, naj povedo, kaj bodo naredili, da se tekst spremeni... V letošnjem letu so dvakrat volitve in naj se izvoljeni predstavniki ljudstva malo potrudijo za volilce. Ni treba, da se vedno civilna družba nekaj zbira okoli peticij in se izgublja energija z nabiranjem podpisov - naj se, prosim lepo, malo poslanci potrudijo.

MAJA V.
Brez naslova, 28.1. 2004, 12:15

Se zelo strinjam s člankom in zgornjim komentarjem.
Sicer pa upam, da Trajekt dobiva tudi kdo od zadolženih za ta področja na ministrstvu in na Kulturniški zbornici.
Maja


ferenc
pozimi pa rozice ne cveto, 28.1. 2004, 22:55

Kot prvo:
kulturi se pripise samo tisto, kar je danes nekaj vec in lahko jutri zanikamo. Za najvisjo obliko kulture ni najti odgovornega. Kdo naredi najvecjo napako ali kdo naredi najvecjo korist? Odgovor je lahko isti. Kdaj je bil arhitekt Slovenec leta?
Kot drugo:
Zakaj razmisljati o sotoru, ce v njem nastopa Natalija in cemu nameniti pozornost lupini, ce je bistvo dogodek. Fascinantnost efektov podira kuliso. Nadomestkov za arhitekturo je vec, kot je potreb po originalu. Na toplem pa se pac ne razmišlja o arhitekturi. V upanju in v podporo zalivam rozice.


dr.Boris Gaberščik
Slovenska mesta odraz naše (ne)kulture, 29.1. 2004, 10:51

Stoodstotno podpiram pobudo, da se celotno področje prostorskega reda in urejanja, urbanizma, krajinskega in urbanističnega načrtovanja uvrsti v najvišjo izrazno raven obstoja in delovanja nekega naroda to je kulturo. Urbana kultura se izraža v tisočerih odnosih do narodnega prostora, od vsakodnevnega obnašanja človeka na mestni ulici do njegove sposobnosti dojemanja, ohranjanja in ustvarjanja kulturne podobe slovenske krajine.

blue
Brez naslova, 29.1. 2004, 12:34

me veseli, da se naša srenja končno prebuja! v nasi stroki je prisotno mnogo ignorance že med nami samimi, da ne govorim o ljudeh, ki menijo, da se jih prostorsko urejanje v taki ali drugačni obliki ne tiče. s tem, ko poves, kaj je narobe in se začne o tem govoriti, je stvar premaknjena z mrtve točke-in lahko se začnejo spremembe. zatorej se s pobudo vseh zgoraj naštetih se zelo strinjam in se ji pridružujem. upam, da bodo naši komentarji naleteli na prava ušesa in da bodo spremembe v našem prostoru kmalu vidne :-)

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
28. januar 2004
Na Pobudo za ustrezno uvrstitev arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma v nacionalni program za kulturo so se s svojo podporo odzvali Društvo arhitektov Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Fakulteta za arhitekturo. Pobudo smo skupaj z naštetimi društvi, zbornico in fakulteto naslovili na ministrico za kulturo, Andrejo Rihter in predsednika Sveta za kulturo pri vladi RS Slavka Pregla. Obenem smo z elektronsko pošto nanjo opozorili predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, predsednike vseh poslanskih skupin v Državnem zboru in posamezne poslance.

27. januar 2004
Karkoli je že razlog, da Nacionalni program za kulturo (NPK) do zdaj ni pritegnil pozornosti ustvarjalcev s področja prostorskega načrtovanja, je očitno, da gre za neke vrste vzajemno brezbrižnost v odnosu med združenji, ki zastopajo prostorske stroke in institucijo, ki zastopa interes kulture v vladi. Trajekt je na ignoranco do arhitekture v Nacionalnem kulturnem programu opozoril že v času javnih razprav, ki so na Ministrstvu za kulturo potekale julija 2003. Na problematično stanje prostorske kulture je Trajekt opozoril tudi v svojem poročilu Prostorska kultura 2003 in kot enega glavnih vzrokov zanj izpostavil razstavno in založniško neaktivnost javnih kulturnih ustanov, kakršna je Arhitekturni muzej. Zato je praznina, ki zeva v NPK na tem področju zaskrbljujoča. Ker menimo, da je molk arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov v zvezi z NPK nevzdržen, ga prekinjamo in pozivamo strokovna društva in posameznike, da podprejo Trajektovo pobudo v okviru dodatne javne obravnave, ki jo je NPK na pobudo več interesentov doživel prejšnji teden v parlamentu.



na vrh