info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
2. 2. 2004

Muenchen: Moderna arhitektura v filmih Jacquesa Tatija

Matevž Čelik
Francoz Jacques Tati (1908-1982) ni znan le kot eden največjih komikov in režiserjev komedij 20. stoletja, temveč ga štejemo tudi med najostrejše kritike modernistične arhitekture in družbe v njegovem času. Tatijeve teme vedno odsevajo utrip časa in obravnavajo spopad starega in novega sveta, oziroma spopad človeka s strojem. V svojih igranih filmih med drugim Tati karikira spremembe in novosti, ki so se zgodile na področju urbanistične in arhitekturne prakse v danes pogosto pretirano opevanih petdestih in šestdesetih letih 20. stoletja.

V Pinakhotek der Moderne v Muenchnu bodo 19. februarja odprli razstavo z naslovom Mesto gospoda Hulota, Pogled Jacquesa Tatija na moderno arhitekturo. V središču obravnave muenchenske razstave je vila Arpel, ki se pojavlja v filmu Mon Oncle (1958). To je mondena, popolnoma avtomatizirana enodružinska hiša, postavljena v apatično sosesko, v njej pa živita gospod in gospa Arpel. Gospod in gospa Arpel imata vse, kar hočeta. Uspešna sta, vse v njuni hiši je novo, nov je vrt, nova je hiša, nove so knjige. Tati je dejal, da se mu je zdelo, da je ljudi tega novega sveta, ki jih poosebljata Arpelova potrebno posvariti, naj ne pozabijo na ščepec humorja. V sodobnem (pre)dobro načrtovanem univerzumu je namreč po njegovem premalo prostora za igro, naključja ali humor. Izginjajoče okolje topline in človečnosti, ki ga nadomeščajo udobne in čiste high-tech soseske, v filmu pooseblja sorodnik Arpelovih, stric g. Hulot, v vlogi katerega je nastopil Tati sam. G. Hulot se v hiši Arpelovih, polni sodobnih pripomočkov, popolnoma nič ne znajde in tako vsem povzroča precej nepredvidenih težav.

Film Mon Oncle je leta 1958 prejel posebno nagrado žirije v Cannesu, v istem letu pa tudi Oskarja za najboljši tujejezični film, nagrado newyorških filmskih kritikov za najboljši tujejezični film in številna druga priznanja. Na temo sodobnega bivanja pa je Tati spregovoril tudi v svojem zadnjem velikem filmu Playtime (1967). V njem je kritiziral monstruozna mesta nebotičnikov, kakršna je tudi pariška četrt La Défense in odtujenost ljudi v takšnih okoljih.

S filmom Mon Oncle je Tati ustvaril enega redkih filmov, v katerih arhitektura igra pomembno vlogo. Tako je v zadnjem času Mon Oncle, podobno kot prej filma Metropolis Fritza Langa in znanstvena fantastika Blade Runner, postal hvaležen material za tiste, ki razpravljajo o vprašanjih sodobne arhitekture. Lahko bi celo rekli, da je danes med arhitekti in teoretiki, ki krčevito iščejo kritičnih opor in izhodišč za razvoj svojih načrtovalskih metodologij, postal nekakšna modna muha. Kot eden prvih je temeljiteje o vili Arpel v posebnem poglavju svoje knjige The Good Life, ki je izšla pri založbi GG leta 2000, spregovoril španski arhitekt Inaki Abalos. Lani januarja je bil Mon Oncle predmet posebne razstave Tatirama na Nizozemskem arhitekturnem inštitutu (NAI) v Rotterdamu. Na lanskoletni mednarodni razstavi Form Specific na Metelkovi v Ljubljani sta se z njim ukvarjali tudi umetnici Fiona Meadows in Lisa de Visscher.

Razstava v Arhitekturnem muzeju Tehnične univerze v Muenchnu bo prikazala fotografije in filmske kadre iz Tatijevih filmov kot tudi originalne skice in modele, v merilu 1:10 pa bo postavljena tudi hiša Arpelovih. Razstavo je, tako kot tisto na NAI pomagala pripraviti francoska ustanova Cité de l'architecture et du patrimoine/ Institut français d'architecture (IFA) iz Pariza. Razstava bo tudi za vse slovenske ljubitelje arhitekture in filma prav gotovo dober povod za obisk bavarske prestolnice.


Več:
>>Pinakhotek der Moderne
>>Institut français d'architecture
>>Tati at the NAI / Archined 30.01.2003
>>Jacques Tati

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.





Prizori iz Tatijevega filma Mon Oncle.

na vrh