info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 2. 2004

Enostavno je obvladovati Helsinke

Matevž Čelik
"Enostavno je, ker ima mesto Helsinki, kot sem že prej povedal, v svojih rokah 85% zemljišč obenem pa ima monopol nad planiranjem na teritoriju mesta." je na petkovem predavanju v prostorih ljubljanskega Magistrata helsinški mestni arhitekt Jaakko Markkula odgovoril na vprašanje kdo vzpodbuja gradnjo stanovanj v Helsinkih.

Markkula v helsinškem oddelku za javna dela vodi arhitekturni odsek z 41 zaposlenimi. Na obisku v Sloveniji je že bil pred tremi leti. Tokratno predavanje je organiziral Oddelek za urbanizem MOL s pomočjo in posredovanjem podjetja Vigrad, ki je poslovni partner Lassila & Tikanoja, ki preko tega podjetja mestni upravi prodaja koše za smeti, ki jih srečujemo na ljubljanskih ulicah.

Za nemoteno delovanje Helsinkov, mesta s 550.000 prebivalci sicer skrbi 38.500 uslužbencev mestne uprave, od župana, do vrtnarjev in voznikov tramvajev. Arhitekturni odsek pri helsinški mestni upravi skrbi za načrtovanje vse mestne lastnine, od novih objektov, smetišč in drugih okoljskih struktur do šolskih kuhinj v mestnih šolah. Jaakko Markkula je naštel nekaj izhodišč na podlagi katerih helsinška mestna uprava načrtuje in razvija mestni prostor.

V prvi vrsti se v Helsinkih zavedajo, da je dolžnost mesta neprestano izboljševati mestno okolje v celoti in predvsem ustvarjati privlačne pogoje za vse oblike gradnje stanovanj, tudi eksperimentalne. Načrtovanje stanovanjskih sosesk je namreč strateškega pomena za obvladovanje mestnega prostorskega razvoja. Posebej pomembna v okviru odseka helsinških mestnih arhitektov je zato delovna skupina za načrtovanje stanovanj. Med njenimi najpomembnejšimi cilji so zagotavljanje pomoči tistim, ki ne morejo najti primernega stanovanja na trgu, vključevanje priseljencev v urbano okolje ter zagotavljanje uravnoteženega trga stanovanj.

Zadnje tudi v Helsinkih predstavlja enega večjih problemov, saj se na Finskem, prav tako kot drugod po svetu, vse več prebivalcev s podeželja seli v mesta, posebej še v prestolnico. Cene stanovanj v Helsinkih so zato dokaj vrtoglave, kljub neprestani gradnji novih stanovanjskih sosesk. Večina Fincev, si podobno kot pri nas, želi lastniškega stanovanja, čeprav ga običajno potem odplačuje vse življenje. Ker pa si tega v danem trenutku ne morejo privoščiti vsi, so dobrodošle tudi različne druge oblike lastništva.

Glavni princip pri načrtovanju stanovanj v Helsinkih je mešati lastniško, s tem pa tudi socialno strukturo. Jaakko Markkula je prikazal nekaj specifičnih situacij stanovanjskih sosesk, kjer so bili objekti različno obarvani glede na lastništvo, na vseh kartah pa smo lahko razbrali pisan in premešan vzorec mestnih, državnih in zasebnih najemnih ter lastniških stanovanj. Kot pravi Markkula se ja takšen sistem doslej dobro izkazal in so ljudje zadovoljni. Nove stanovanjske soseske se načrtujejo celovito, z novimi tramvajskimi linijami ali podzemno železnico, s središči za socialno oskrbo, upravo in nakupovanje.

V Helsinkih imajo tudi izdelano strategijo za razvoj mestnega središča. Razvoj mesta se osredotoča na enkratne mestne kvalitete. Mestna uprava skrbi, da je v mestnem jedru dovolj svežega kapitala. Visoke poslovne zgradbe ne pridejo v poštev, ker je v mestnem središču dovolj praznih pisarniških prostorov. V mestnem jedru je med glavnimi cilji uprave širjenje "kompaktnega" srca mesta, zmanjšanje avtomobilskega prometa, povezovanje mesta in vode, zagotavljanje varnih peš in kolesarskih površin ter prijetnega okolja za bivanje.

Po analogiji bi od Helsinkov pol manjša Ljubljana morala imeti mestno upravo z 19.000 ljudmi, oddelek za urbanizem pa pisarno z 20 arhitekti. Vendar takšnimi, ki bi se resno ubadali z načrtovanjem mesta. Birokracija, kakršna je izdajanje lokacijskih informacij ali soglasij, je drugačno delo. Od helsinškega mestnega arhitekta smo pravzaprav izvedeli veliko stvari, za katere že dolgo vemo, da so pravilne, pri nas pa jih nekako še nismo uspeli spraviti k življenju. Na predavanju, ki ga je pripravil mestni oddelek za urbanizem smo pravzaprav slišali, kakšno mestno prostorsko službo potrebuje sodobna evropska prestolnica.


Več:
>>City of Helsinki, Public Works Department
>>Helsinški mestni arhitekt predava ljubljanskim / TrajekT, 13. 02. 2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



na vrh