info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
1. 3. 2004

20 let konfliktov na Kersnikovi

Matevž Čelik
Z akcijo Speči zmaj je ekipa K4 danes protestno zaprla klub za nedoločen čas. Konflikti med zagovorniki in nasprotniki mladinske kulture na Kersnikovi niso nič novega. Vlečejo se vse od srede osemdesetih, ko so nekdanji dijaški dom namenili Centru za interesne dejavnosti mladih. Kljub dolgi zgodovini so na okopih večinoma še vedno isti ljudje, tako med stanovalci kot simpatizerji.

Klubu K4, ki že od svojih začetkov nosi pečat razvpitega prizorišča nočnega življenja v Ljubljani, je prvega marca poteklo dovoljenje za obratovanje točilnega pulta do druge ure ponoči. To pa utegne za klub v sedanji obliki pomeniti konec. Ekipa K4 se je odločila protestirati z zaporo kluba za nedoločen čas in marca začeti z javno akcijo, ki naj opozori na nerazumevanje Mesta Ljubljana za kulturno življenje v mestnem središču ter njegov nočni utrip. Ker so v K4 mnenja, da imajo poteze MU MOL posledice širšega dometa za celotno kulturno dogajanje v samem središču mesta, so se odločili problematiko prestaviti v širše okvire ter opozoriti na tudi na, kot so zapisali "vse večjo zaspanost naše prestolnice".

Klub je od leta 1997 preživel večkratna zbiranja podpisov, s katerimi so sosedje zahtevali skrajšanje obratovalnega časa ali selitev. Zaradi različnih odredb inšpekcijskih služb je bil prisiljen začasno zapreti točilni pult, zazidati okna, prostore dodatno akustično izolirati in najeti varnostno službo. Stanovalci so peticijo za zaprtje naslovili celo na državni zbor. Takrat so bile opravljene meritve hrupa in 36 decibelov je bilo veliko manj, kot je zgornja dopustna meja.

Leta 1998, ko je klub prestajal najtežje čase, je postal vroča predvolilna tema tedanjih županskih kandidatk in obe, prejšnja županja Vika Potočnik in sedanja Danica Simšič sta v predvolilnih obljubah študentsko klubsko življenje odločno podpirali, kasneje pa na to očitno pozabili. V mandatu Vike Potočnik, so sicer med mestom in lastniki kluba potekali dokaj resni pogovori o iskanju nadomestne lokacije za klub, a so zamrli ob bolj perečih mestnih temah.

Zgodba K4 pravzaprav kaže nekaj tipičnih slovenskih tranzicijskih simptomov. Prostori na Kersnikovi so bili v osemdesetih dodeljeni mladincem brez širšega razmišljanja o vseh vidikih nadaljnjega razvoja študentskih dejavnosti. Razmere za bolj poglobljeno iskanje primerne lokacije za vedno marginalizirano mladinsko kulturo pa očitno tudi danes niso nič lažje. Problem zagotoviti nove prostore za študentski klub v mestnem središču bo zdaj najbrž v veliki meri finančne narave, saj so cene sicer preštevilnih praznih lokalov v mestnem jedru vrtoglavo zrasle, kletne prostore na Kersnikovi pa je težko dobro vnovčiti za karkoli drugega. Zdi se, da za selitev kluba ne med lastniki, ne v Mestni občini ni več prave volje. Sicer naj bi primerne lokacije za prostore, kjer bi K4 lahko obratoval brez konfliktov, ne bilo tako težko najti sredi mesta. Novi nočni klubi v mestnem središču nimajo podobnih težav kot K4, čeprav se odpirajo na veliko bolj izpostavljenih prostorih, če pomislimo le na trenutno aktualni Global na strehi Name.

Že dolgo je jasno, da je konflikt na Kersnikovi tudi posledica dejstva, da v demografski strukturi prebivalcev centra Ljubljane ne prevladujejo ravno mlade družine, temveč mestno središče prej spominja na velik dom upokojencev. Kare med Gosposvetsko, Tivolsko in Slovensko je res pretežno stanovanjski na kar opozarjajo nasprotniki K4, dejavnost v parterju pa je kljub temu pretežno mešana. K4 ni edini lokal v tem območju, prav gotovo pa je lokal z najbogatejšo kulturno dejavnostjo. Po drugi strani je nočni klub dejavnost, kjer lastniki morajo neprestano namenjati posebno pozornost redu in miru v okolici lokala. Verjetno pa bo K4 kljub najboljšim varnostnim službam in izmerjenim dopustnim decibelom vedno ostal najglasnejši na Kersnikovi. Da tega tudi v prihodnosti ne bo mogoče prezreti, bi se na MOL, v ŠOU in pri zavodu K6/4 morali dobro zavedati. Mešanje različnih dejavnosti v mestnem središču je načeloma priporočljivo in študentski programi imajo pri tem povsod še posebno vlogo. Vprašanje pa je, kako doseči zdrav razvoj v mestu, ki najprej potrebuje nekaj pomladitve.

V Ljubljani, ki je najprej prestolnica, gospodarsko finančno središče in univerzitetno mesto bi morali poleg sproščene in neobrzdane nočne zabave z naoljenimi plesalci in plesalkami, ki prevladuje v nočnih klubih v mestnem središču vzpodbujati tudi drugačne oblike nočnega življnja, povezane s kulturno pestrimi dogodki. V klubu K4 neprestano skrbijo za dober kulturni program. Ne le, da študentom pripravljajo kvalitetne družabne prireditve. Ponujajo tudi prostor za promocijo mladih, še neuveljavljenih ustvarjalcev.

Vkolikor bo K4 s skrajšanim obratovalnim časom obtičal na Kersnikovi, si bo vzdrževanje programa v bodoče bolj težko privoščil. Večina obiskovalcev nočnih klubov se namreč ob polnoči šele odpravi od doma ali pa se pred tem ogreva kje drugje. Na K4 kakršnega poznamo, v tem primeru lahko pozabimo. O tem, da v tem časovnem okviru klub ne more rentabilno poslovati, priča zgodba sosednjega Metropola, ki je, prav tako zaradi pritiskov sosedov, skrajšal delovni čas, zašel v rdeče številke in že pred leti zaprl vrata.

V trikotniku Metelkova, Tivoli, Stara Ljubljana je K4 postal nepogrešljiva točka. Brez njega Ljubljana prav gotovo ne bo več Ljubljana. Tudi za popotnike, ki iščejo kvalitetno zabavo z Lonely Planetom in drugimi publikacijami, v katerih K4 toplo priporočajo obiskovalcem slovenske prestolnice. Zato je skrajni čas, da odogovrni na MOL, ŠOU in v K4 začnejo odgovorne in konstruktivne pogovore o dokončni rešitvi tega, dvajset let starega problema. Na mestu so že nekajkrat poudarili, da se zavedajo pomena K4, ki vidno bogati urbano kulturo v prestolnici. Tovrstna moralna zaslomba pa za preživetje kluba ne bo dovolj. Če bodo vsako leto samo skrajšali čas točenja pijač še za dve uri, se študentskemu življenju ne le na Kersnikovi, temveč v celotni prestolnici, v prihodnosti slabo piše.

Več:
>>Klub K4

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.





na vrh