info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
1. 3. 2004

Kakšen program za kulturo je sprejel DZ?

Maja Simoneti, Matevž Čelik
V petek 27. februarja je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo. Tudi na spletnih straneh Ministrstva za kulturo skodelice za kavo zdaj že pripeljejo do novice o sprejetju. Pred tem zainteresirana javnost v zvezi s sprejemanjem resolucije o NPK, ki je bila dva meseca z manjšimi in večjimi presledki na programu v državnem zboru, praktično ni mogla izvedeti skoraj nič.

Skeptični trdijo, da se za manj kot 2 % državnega proračuna, kolikor je v letu 2003 znašal kulturni delež proračunskega kolača, ne izplača pretirano gristi. Dajmo nekaj Slovencem čez mejo, omenimo knjigo, pa dediščino in seveda tudi komajda artikulirane umetniške zvrsti, ki jih generirajo novi mediji in že je malha prazna. Tudi sredstva, ki tičijo v NPK ne vzbujajo teka in ne omogočajo oprijemljivejših škandalov. Posebnega zanimanja za NPK očitno ni bilo pričakovati, saj je bil po dobri slovenski navadi ponujen v javno razpravo v času kislih kumaric, sredi poletja. Ministrstvo si zato, razen besedila predloga resolucije na svoji spletni strani, tudi ni omislilo nikakršne resnejše predstavitve NPK, pridobivanja in spremljanja odzivov ter pobud javnosti, beleženja sprejetih in ovrženih sprememb.

Vendar je resolucija o NPK nacionalni program, ki bi moral s svojo strukturo in zasnovo presegati vsakoletno bitko za kulturne subvencije. V programu gre za načelne opredelitve in strukturo slovenske kulture v naslednjih treh letih. Zaradi tega je Zavod za prostorsko kulturo, Trajekt konec januarja letos oblikoval kritično stališče do načina obravnave arhitketure v predlogu. Arhitektura je bila v predlogu resolucije nacionalnega programa obravnavana kot neznatna postavka v okviru vizualnih umetnosti. Trajekt je povezal slovenske arhitekte, krajinske arhitekte in urbaniste, v "Pobudi za ustrezno uvrstitev arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma v nacionalni program za kulturo". Na to, da je prostorska kultura v nacionalnem programu za kulturo praktično pozabljena, so bili opozorjeni tudi v državnem zboru. S pobudo sta bila zato, da bi lahko posredovala in vplivala na boljše medresorsko usklajevanje, seznanjena tudi minister za okolje in prostor mag.Janez Kopač in državni sekretar Jože Novak. Pobuda je odgovorne pozivala, da premislijo o načinu vključevanja arhitekture v NPK. Stališče pobude je bilo, da je arhitektura eno od področij kulture in torej ne more biti samo predmet nacionalne prostorske politike.

Na Pobudo za ustrezno umestitev arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma v Nacionalni program za kulturo ministrica za kulturo Andreja Rihter v mesecu dni ni uspela odgovoriti. Razmeroma hitro sta se odzvali poslanki Majda Širca in Jerica Mrzel, odgovoril pa je tudi Svet za kulturo pri Vladi RS.

Ker je bil predlog Resolucije v času predaje "pobude" na omenjene naslove, že v parlamentarnem postopku, ga je bilo mogoče spreminjati samo še z amandmaji. Trajekt je amandmaje 4. februarja 2004 poslal v Državni zbor. Tudi na njihovi podlagi je poslanka Majda Širca uspela med ukrepe podrobneje in bolj smiselno umestiti tudi arhitekturo in med ukrepe za varovanje kulturne dediščine vriniti posebno točko o varovanju sodobne slovenske arhitekture. Na žalost na povsem novo poglavje v Resoluciji NPK v tej fazi ni bilo več možno računati. Arhitektura je ostala v poglavju "Vizualne umetnosti", kamor je že bila uvrščena v zadnjem predlogu besedila in s čimer se pod "podbudo" podpisani nismo želeli sprijazniti. Končno je tudi v aktivnostih, ki jih izvaja Evropa v okviru programa Kultura 2000 in v drugih kulturnih programih arhitektura obravnavana kot posebno področje.

Aktivnosti na področju promoviranja in založništva na področju prostorske kulture tako v Sloveniji v naslednjih treh leti še vedno ostajajo na bolj šibkih nogah. Arhitekturni muzej Ljubljana praktično ne dela, bolj aktivni zasebni pobudniki pa se skozi vsako leto pretolčejo s skromnimi subvencijami. Pomanjkanje obveščenosti in zavedanja o kulturnih razsežnostih prostora pa se v končni fazi kaže tudi v legalnem uničevanju arhitekturnih artefaktov. Arhitektura je bila očitno pomanjkljivo obdelana že v analizah stanja na področju kulture, ki so bile podlaga za NPK.

Ob prizadevanju za vključitev arhitekture v NPK pa se je odprlo tudi vprašanje pristojnosti. Arhitektura naj bi bila fevd Ministrstva za okolje, prostor in energijo, z uvrstitvijo v NPK pa naj bi z eno nogo ušla v kulturni resor. Tovrstno resorno ograjevanje je treba gladko zavrniti in zahtevati, da se arhitketura in prostorski vidiki vladinega delovanja smisleno povezujejo tudi z delom in pristojnostmi drugih ministrstev, ki posegajo v prostor, tako kulturnega, kmetijskega, šolskega, zdravstvenega, in gospodarskega. V evropskih državah so že pred leti prišli do spoznanja, da izboljšav v prostoru brez povezanega delovanja različnih segmentov družbe ni mogoče pričakovati. Prav strogo ograjevanje pristojnosti ovira popularizacijo dobre prostorske in arhitekturne prakse. Pričakovali smo, da se bo za področja izobraževanja, razstavne dejavnosti, založništva in dokumentiranja ustvarjanja na področju arhitekture zavzela tudi kulturna ministrica. Zato se nam postavlja vprašanje, kdo v vladi je tisti, ki razume kulturne razsežnosti okoljskega in prostorskega razvoja. Dobra prostorska praksa in arhitektura v vladi očitno nimata svojega zagovornika.


Več:
>>Ministrstvo za kulturo
>>Da tudi arhitekture ne bi izbrisali / TrajekT 19.02.2004
>>Arhitektura ni kultura? / TrajekT 27.01.2004
>>Skupna pobuda vse stroke ministrici... / TrajekT 02.02.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



na vrh