info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
3. 3. 2004

Že drugi Ljubljanski forum

Maja Simoneti, Matevž Čelik
Ena od zgovornih ugotovitev včerajšnjega foruma je, da se ob primerjavi Maribora in Ljubljane, na prostorskem področju v Mariboru čuti upanje in voljo, v Ljubljani pa zgolj občutek nemoči in vdanost v usodo. V organizaciji časopisa Finance so udeleženci drugega Ljubljanskega foruma napolnili dvorano hotela Lev in z zanimanjem prisluhnili predstavitvam in razpravi.

Čeprav se zdi, da prireditelji Foruma še tavajo v iskanju pravega namena in cilja takšne prireditve, uredniku Franklu in ekipi projekt forumov očitno uspeva. V pravem času so ugotovili, da bo tranzicijskemu desetletju sledil nadaljnji razvoj, v katerem bo sodelovanje med gospodarstvom, načrtovalci in upravo pri urejanju prosotora ponovno postalo izjemnega pomena. Če je ekonomija nove države sprva lahko gradila na privatizaciji in prerazporejanju kapitalskih moči, bo za nadaljevanje zgodbe o "uspehu" prisiljena dodati tudi celostno upravljanje s prostorom in okoljem. Razprave o posameznih posegih v prostor se bodo od novih delovnih mest preusmerile v trajnostne vzorce kohabitacije v prostoru in okolju. Vprašanja županovanja bodo postala vse bolj poslovna in občutki nemoči bodo razlog za odstop. Ekonomija bo po eni strani vstopila v urejanje mesta, prostorske in okoljske omejitve pa bodo vsebinsko konsistentno vplivale na posamezne investicije, tudi kot eden od dolgoročno merljivih učinkov, dobičkov torej.

Že drugi Ljubljanski forum je med poslušalstvom zbral predstavnike mestne uprave, oddelka za urbanizem, ministrstva za okolje, prostor in energijo, posamezne strokovnjake in zaintiresirano javnost. Med njimi pa je bil tudi gost iz Gradca, dr. Gerhard Ruesch, član graške mestne vlade in mestni svetnik za načrtovanje in gradnjo.

Daleč najbolj upoštevanja vreden je bil gotovo nastop profesorja Janeza Koželja z Ljubljanske Fakultete za arhitekturo. S svojimi drznimi tezami je razgibal občinstvo in predvsem stroki nalil čistega vina. Postavil je nekaj tez, s pomočjo katerih naj bi se vsi odgovorni soočili preden pričnejo razmišljati o velikih vizijah: od teze, da Ljubljane ne gre primerjati z Gradcem, ker ju druži premalo skupnega iz preteklosti, če ne že iz sedanjosti, pa do teze, da je Ljubljana mesto nikoli končanih projektov, in da smo se zaradi političnega marketinga o beli in zeleni Ljubljani s številnimi problemi kar sprijaznili in smo z mestom zadovoljni. Tej zadnji tezi pritrjuje tudi anketa, ki jo je izvedel časopis Finance med Ljubljančani, ki celo menijo, da je kakovos bivanja v Ljubljani nekoliko višja, kot pred 10 leti. Anketa je prikazala še nekaj zanimivih podatkov. Po anketi naj bi se namreč prebivalci Ljubljane z mestnimi avtobusi vozili več, kot pred desetimi leti, skoraj tri četrtine pa bi uporabljalo tramvaj, če bi ga zgradili. Od mestne uprave pa pričakujejo, da v prvi vrsti poskrbi za parkirišča, potem varnost in kolesarske poti, prav na koncu pa za kulturo v mestu.

V svojem prispevku je Koželj realno stanje v Ljubljani opisal dovolj slikovito tudi za širšo javnost. S prizori, ki jih je istega jutra posnel na glavnih ljubljanskih ulicah je svoje misli še dodatno podkrepil in razpoložen prepustil rahlo neprijetno vznemirjeno občinstvo naslednjim govorcem.

Za prostorske načrtovalce je v prispevku Janeza Koželja gotovo najbolj zgovorna primerjava med Ljubljano in Mariborom. Dejstvo, da Maribor že več kot eno desetletje vztraja na poti dobre prakse in tako pri kvaliteti prenove starega mesta in novogradenj prekaša Ljubljano, ni zanemarljivo. Za dobre rešitve so v mestu odprli vrata načrtovalcem, mladim in tujim in jih več kot enkrat povabili k delovnemu razmisleku o posameznih problemih. Z natečaji in delavnicami vztrajno in odprto dvigujejo kvaliteto bivalnega okolja. Mariborčanom in drugim prebivalcem regije so preko časopisa Večer in njegove rubrike Abeseda postale prostorske teme domače in vsebinsko zanimive. Kljub nakopičenim socialnim in gospodarskim problemom, mesto vztraja in se povezuje. Izvedeni posegi in prostorske ureditve niso vedno samo najboljši in dobri, so pa znak trdne razvojne volje, ki meščanom vzbuja pozitivna pričakovanja.

Predavatelj iz Gradca je predstavil nekaj zanimivih številk povezanih s projektom evropske kulturne prestolnice v letu 2003. Vendar te za nas niso pomembne toliko, kot tisto, kar smo iz predstavitve razvoja tega projekta bistvenega lahko prebrali med vrsticami. Pri uresničevanju ključnih projetov se namreč tudi v Gradcu srečujejo z ostrimi polemikami v časopisju in drugih medijih. Pojavljajo se tako nasprotna strokovna stališča kot laična mnenja meščanov, ki se nanašajo na načrtovane spremembe v mestu. Iz predavanja gospoda Ruescha pa se je dalo razbrati, da v Gradcu tega ne jemljejo tragično, temveč smatrajo tovrstne diskurze za nekaj povsem normalnega. Zato se o načrtovanih projektih vedno veliko govori. Predvsem pa se polemike sprožijo dovolj zgodaj, da ne zavirajo postopkov v zaključni fazi projektov.

V okrogli mizi ob koncu foruma smo lahko slišali še nekaj zanimivih iz ust slovenskih gospodarstvenikov. Gospod Mermal resno razmišlja o projektu tirne povezave med BTC in središčem mesta in glede na to lahko verjamemo, da bo linija številka 1 ljubljanske mestne železnice vozila še preden bodo številne mestne študije o tramvaju zaključene.

Jurij Schollmayer meni, da je v Ljubljani in Sloveniji na splošno velik problem, da si ljudje vse jemljejo kot pravico in za številne stvari niso pripravljeni nameniti niti tolarja. Pritrdila mu je tudi Jožka Hegler, ki se ji zdi, da Ljubljančani parkiranje smatrajo za ustavno pravico in se tako tudi vedejo.

Predstavniki trgovcev v mestnem središču pa so izpostavili problem, da je njihovo poslovanje v središču mesta povsem nerentabilno. Lastniki svetovnih modnih tržnih znamk, na primer, vedno vztrajajo, da so njihove trgovine na ekskluzivnih lokacijah v središču mesta, vendar se jim to v Ljubljani nikakor ne izplača. V tem smislu pa je predsednik uprave BTC resno apeliral na gospodarstvenike v mestnem središču, da se bodo morali učinkovito povezati in s skupnimi močmi narediti mestno jedro donosno in prijetno za nakupe ter obiske. Vsega le ne gre pričakovati od mestne uprave.

Priča smo bili tudi nekaj hudomušnim izpadom iz publike. Nekdanji direktor Urbanističnega inštituta Lapajne se je spominjal kako so pod taktirko Janeza Zemljariča gradili Cankarjev dom, Klinični center in 5000 stanovanj letno ter se spraševal, kdo bo novi Zemljarič. Tema iskanja karizmatične osebnosti, ki jo je pograbil tudi moderator Frankl, je nedvomno zabavna. Vendar pri reševanju ljubljanske urbane realnosti pričakovanj in odgovornosti prav gotovo ne moremo zvaliti na Velikega Brata.


Več:
>>Ljubljanski forum / Finance
>>Ljubljana - mesto neuresničenih projektov / Janez Koželj

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

miro
Brez naslova, 27.11. 2005, 19:43

ali obstaja avtobus za Amsterdam(iz Ljubljane) oziroma tudi iz cele Slovenije

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



na vrh