info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
9. 3. 2004

Toleranca in arhitektura

Uredništvo
Ljubljanska džamija je trenutno v rokah ustavnega sodišča. TrajekT je bil deležen pobud, da se oglasi tudi s prispevki na to temo, vendar v razgretem ozračju, kjer sta v končni fazi vedno izzvenela le "za" in "proti" nismo želeli speljati vode na politične mline, za katere bi želeli, da se v bodoče ustavijo. To pa ne pomeni, da smo ostali neprizadeti.

Posebej še ob boleče neprimernem izpostavljanju kolegov arhitektov z izjavami na to temo. Glede na način, kako je del naše strokovne javnosti postal del te zgodbe, smo pravzaprav lahko zaskrbljeni nad tem kako slovenski arhitekti razumejo svojo vlogo v družbi. V kakšno smer se bo zaradi tega slovenska arhitektura razvijala v prihodnje?

Danes, 10. marca 2004 bo ob 19.00 v dvorani E1 Cankarjevega doma na sporedu okrogla miza Nevidna džamija, nevidni ljudje. Sodelovali bodo Srečo Dragoš, Tanja Rener, Lev Kreft, Mojca Pajnik, Drago Kos in Igor Pribac. Moderatorka bo Vesna Leskošek.

Objavljamo dva prispevka, ki naj vsaj malo pripomoreta k bolj trezni obravnavi te teme.


Akcije / Ljubljanska džamija / Prispevki:
>>Vdor barbarov na kulturno stran Dela / dr. Drago K. Kos
>>Veda, ki rešuje probleme v prostoru / Maja Simoneti, Matevž Čelik

Več o sodobni islamski arhitekturi:
>>Archnet

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Vladimir Braco Mušič
zapiski ob članku prof. F. Koširja v Delu 21.2., 22.3. 2004, 11:26

V čudaško gonjo, ki jo slovenski nestrpneži z desne že dlje časa uprizarjajo zoper gradnjo džamije in kulturnega ter družabnega središča državljanov RS islamske veroizpovedi, se je vključil tudi univerzitetni profesor s svojimi predstavami "znanstvenih" argumentov, ki nadgrajujejo "strokovnost" nekaterih kolegov arhitektov, geografov idr., ki jih moti grozeče neskladje v mestnem okolju. Naj mi bo dovoljeno, da najprej spomnim bralce na dolg in zgovoren naslov K. članka: "... Arhitektura, podrejena diktatu vere ... V islamski kulturi in arhitekturi se ni nikoli zgodil tisti plodni preobrat, kot ga poznamo na Zahodu. Razlika med mošejo in džamijo ni nepomembna ..." Po taki napovedi bi pričakoval vsaj nekaj besed o "avtonomnosti" sakralnih arhitektur drugih religij, vendar jih v članku ni. Seveda vsi vemo, da je bila sakralna arhitektura vseh veroizpovedi in vseh časov podrejena nareku vere v vsem, v kanonih in v bolj subjektivnih, npr. estetskih merilih. Zaman sem pričakoval tudi konkretno razčlenitev "tistega plodnega preobrata". Potem me je znova presenetilo namišljeno razlikovanje med mošejo in džamijo. (Prvič sem ga slišal iz ust nadškofa Rodeta v enem od intervjujev na TV.) Glede tega gl. Veliki slovar tujk (CZ Lj. 2002: 246 in 761, Webstra, Penguinov slovar arhitekture (1966 itd.) in še kaj. Džamija je srh. izvedenka turške cami, mošeja pa pride v vse jezike iz arabske masgid ali masjid. In nič več! K. pa govori, tako kot Rode, o "džamiji kot propagandnem centru" in zabrede še dlje, ko govori o "mobilizacijskem središču", čigar "pravi pomen" nam IVS "tu načrtno prikriva". Nek drug univerzitetni profesor, ki je bil celo minister za znanost (!) pa je v ljubljanski džamiji že vnaprej videl vežbališče teroristov...
O začetkih, o razvojnih poteh ("ups and downs") in o značilnostih islamske arhitekture ter umetnostne kulture sploh je treba pisati brez K. ihte in sarkazma. Predvsem zato, ker gre (tudi tu) za zgodovinsko pogojeno posebnost, ki je dosegla občudovanja vredne vrhove, iki sodijo v skupno kulturno dediščino človeštva.
Upam, da mi bo uspelo dokončati in objaviti daljši članek o tem in o mojih srečanjih z islamsko arhitekturno dediščino v različnih delih sveta (Bosna, Kosovo in Makedonija, Palestina, Egipt, Libanon in Sirija, Turčija, Tunis, Iran, Španija in Sicilija) in v številnih knjigah, od katerih naj omenim le THE LEGACY OF ISLAM, Arnold in Guillaume, Oxford UP, 1931 (1952), z odličnim prispevkom o arhitekturi (155 ff.).
Seveda pa je položaj in naravnanost Islama danes (kot tudi prej) tudi nadvse pomembno politično vprašanje, obremenjeno s sodobnimi problemi globalizacije, verskega fundamentalizma, teokracije itd., tedaj s pojavi, ki jih oznamo tudi v našem okolju.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Džamija na Dunaju, ki se ga še danes drži nekakšen "turški prastrah". Kljub temu so jo gradili že v davnih letih 1975-1979. Ima 32 m visok minaret in kupolo s premerom 20 m. Gradili so jo z denarjem takratnega kralja Saudske Arabije Faisala Bin Abdula Aziza. Zdaj je "Sehenswuerdigkeit" na turistični karti Dunaja.


Džamija v Lisboni je bila zgrajena leta 1988, načrtovala pa sta jo arhitekta Antonio Maria Braga in Joao Paulo Conceicao. V sklopu džamije sta tudi gimnazija in avditorij.

na vrh