info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
22. 3. 2004

Slovenski kandidati za evropsko urbanistično nagrado

Uredništvo
Slovenska komisija Društva urbanistov in prostorskih planerjev /DUPPS/ za izbor kandidatov za 5. nagrado Evropskih dosežkov v urbanističnem in regionalnem planiranju je konec februarja opravila svoje delo. Prihodnji teden bosta dva slovenska projekta sodelovala v prvem mednarodnem žiriranju. To bosta projekta "Koncept prostorskega razvoja Ljubljane v smeri Kamnika" in "Novi rekreacijski park na stičišču Ljubljane in Ljubljanskega Barja".

Kot smo že poročali v prispevku Nagrade za dosežke v urbanističnem in regionalnem planiranju januarja, bo nagrade letos jeseni podelil Evropski svet urbanistov (ECTP). Državno selekcijo je že drugič organiziralo Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, ki je polnopraven član ECTP. Za nagrado je bilo v skladu s pravili možno kandidirati samo preko DUPPS, ki je tudi imenoval slovensko komisijo.

Slovenska komisija je do 9. februarja prejela 6 prijav in do 19. februarja opravila izbor. Člani komisije: predsednik prof.dr.Andrej Pogačnik in člani mag. Miran Gajšek, mag. Peter Bassin, Rajko Sterguljc in mag. Manca Plazar Mlakar so izbrane slovenske kandidate opremili z ustreznimi dodatnimi prilogami in jih predali mednarodni žiriji. Zaradi izredno kratkih rokov je bilo potrebno vloge za nagrado oddati v angleščini. Tematsko razmeroma odprt razpis je sicer zahteval, da so projekti izdelani po januarju 2000, sicer pa prijaviteljev ni omejeval. Poleg plačila, nekakšne startnine (150 EU), ki je povezana z obveznim plačilom, ki ga zahteva ECTP za vsako kandidaturo (750 EU), je eno večjih težav za tiste, ki so se prijavili, predstavljal prevod projektov v angleščino.

Nagrade ECTP zaenkrat pri nas še niso zelo uveljavljene in dejstvo, da je nagrada v prvi vrsti namenjena naročniku naloge in šele posredno tudi avtorjem, slovenskih naročnikov ne vzposbuja prav posebno k temu, da bi svoje projekte prijavljali na razpis. Verjetno je tudi zato na naslov Društva urbanistov prišlo samo šest vlog in še te so za prijavo v glavnem pripravile avtorske skupine same (volja, čas in stroški).

Projekte je slovenska komisija obravnavala na dveh skupnih sejah. Člani so dela proučili tudi posamezno. Na prvi seji so evidentirali prispele projekte, opravili formalni pregled predlogov (predpisani elementi) in prvič detajlno pregledali predloge. Na drugi seji so člani primerjali individualne ocene o prispelih projektih in se odločili, kateri od projektov dosega nivo primeren za nacionalni predlog za nagrado.

Kriteriji so temeljili na merilih, ki jih je za mednarodno ocenjevanje objavil ECTP:
- uporaba načel trajnostnega razvoja za izboljšanje okolja ali kakršnokoli zaznavno socialno ali ekonomsko prednost, ki izvira iz dosežkov glede na človeško dobrobit, večjo varnost in večjo učinkovitost;
- originalnost in inovativnost dosežka ali pristopa;
- kvaliteta profesionalnega dela glede oblikovanja v razvoju planerskih konceptov ali uporabi planerskih tehnik
- obseg, kateremu; načrti lahko služijo kot referenca za druga dela ali kot osnova za razvoj naslednjih povezanih načrtov;
- vloga planerja kot koordinatorja in prikaz dodane vrednosti v projektu zaradi prizadevanja planerjev;
- izbor takšnega projekta, pri katerem je možno natančno preveriti rezultate z zastavljenimi izhodiščnimi cilji.

Člani komisije zagotavljajo, da so bili pri ocenjevanju zelo strogi. Ključno zanje je bilo da izbrani projekt dejansko izkazuje kvalitete, ki so potrebne za evropsko nagrado najboljše planerske prakse. Ugotovili so, da projekti, ki dobro predstavljajo prostorsko problematiko posameznih naselij: Kranj, Šoštanj in Črnomelj (projekti 3,4 in 6) ne odražajo inovativnosti, ki bi lahko predstavljala zadostno osnovo za kandidaturo. Glede projekta Urbana prenova Gaberje (projekt 2) je komisija soglasno ugotavljala, da predstavlja potencialno zelo atraktiven in sodoben problem prenove, ki pa ga avtorji žal niso z ničemer nadgradili. Ideja je ostala na nivoju natečajnega predloga in bila za potrebe tega razpisa premalo razdelana.

Kot možna slovenska predloga za evropsko planersko nagrado sta v izboru ostala projekta "Koncept prostorskega razvoja Ljubljane v smeri Kamnika" in "Novi rekreacijski park na stičišču Ljubljane in Ljubljanskega Barja". Po dolgi razpravi in natančnem preverjanju je komisija odločila, da zaradi popolne vsebinske različnosti obeh projektov, predlagajo oba kot slovenska kandidata za Evropsko planersko nagrado 2004. Predloga bo prihodnji teden že obravnavala mednarodna komisija v Pragi.

Vsako nagrajevanje pa odpira tudi vprašanja. V primeru evropske urbanistične nagrade se običajni skepsi ali so bili izbrani pravi projekti, pridružuje predvsem vprašanje ali bo nagrada dosegla svoj namen, če se nanjo prijavljajo urbanisti sami (brez naročnikov). Vendar nam naši evropski kolegi pogosto namignejo, da so kakšne stvari pač toliko dobre, koristne in smiselne, kolikor želimo sami. Namreč, če Slovenija resnično verjame, da potrebuje urabanistično in regionalno planiranje, potem je jasno, da je nagrajevanje dobre prakse nujno. Če domače nagrade povežemo z odmevnostjo naših predlogov v tujini, smo dodali projektu novo dimenzije. Izkušnje kažejo, da včasih doma težko prepoznamo kvaliteto svojih dosežkov. Tuja podpora lahko posamezne rešitve in predloge opremi s tisto ključno energijo, ki je potrebna da se z nivoja planiranja stvari premaknejo na izvedbeno raven.

Nagrajevanje je najože povezano s promocijo teme, organizacij in posameznikov. Zato vsem, razen avtorjem oddanih projektov, ki ob tem zapisu zmigujejo z glavami predlagamo, da kritično presodijo svoje misli. Dobre prakse ni brez vztrajnih in dobrih posameznikov. Če nihče v Sloveniji ne ve, kdo je evropsko nagrado za regionalno in urbanistično planiranje že dobil, če sploh jo je, potem je čudno, da se je na letošnji razpis sploh kdo prijavil. Ker se je nekaj izjem le našlo verjamemo, da bo vsako naslednje domače žiriranje samo še bolj napeto. Avtorje oddanih projektov pa spodbujamo, da vztrajajo na dobri poti, ker očitno vedo, da je brez predstavljanja lastnih del širši javnosti, usoda projektov vse preveč minljiva.


Več:
>>Slovenski kandidati za nagrado
>>Evropske nagrade za dosežke... / Trajekt, 09.01.2004
>>Evropski svet urbanistov / ECTP

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Naloge, ki so prispele na razpis:

Projekt 1
IZBRANI PROJEKT
>>Koncept prostorskega razvoja Ljubljane v smeri Kamnika (ob železniški progi LJ - Kamnik, kot nosilki razvoja); avtorja: doc.dr. Mojca Šašek Divjak ( Urbanistični inštitut RS, Ljubljana) in Evgen Čargo (City Studio, Ljubljana).

Projekt 2
>>Urbana prenova Gaberje (Stara Cinkarna) Celje, Savinjska regija; avtorji: mag Alenka Polutnik, Aleksandra Geršak Podbreznik, Milan Grabar, Mateja Kričej, Irena Povalej, Rado Romih, Miha Završnik (Razvojni center Planiranje, Celje).

Projekt 3
>>Urbanistična zasnova Kranja; Gorenjska regija; avtor: Borut Ulčar (Regijska Razvojna Družba, d.o.o. Domžale)

Projekt 4
>>Urbanistična zasnova Šoštanja z Metlečami in Pohrastnikom; avtorji: Saša Piano, Aleksandra Dolenec Gojevič, Gregor Gojevič. (PIANO, atelje krajinske arhitekture, Velenje).

Projekt 5
IZBRANI PROJEKT
>>Novi rekreacijski park na stičišču Ljubljane in Ljubljanskega Barja, Ljubljana; avtorji: mag. Maja Simoneti, Jankovič Karla, Matjašec Darja z zunanjimi sodelavci (Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Karh 07, Ljubljana).

Projekt 6:
>>Strokovne podlage in prostorski plan občine Črnomelj ter urbanistična delavnica za historično mestno jedro.
Regija: Jugovzhodna Slovenija. Občina: Črnomelj, Bela krajina. Avtorji: 1.del: Liljana Jankovič idr., Acer Novo mesto, d.o.o., 2.del: različne skupine avtorjev, koordinacija: Marija Prašin Kolbezen, Občina Črnomelj.



Idejna zasnova ureditve športnorekreacijskega centra Barje; mag. Maja Simoneti, Karla Jankovič, Darja Matjašec; naročnik: Oddelek za urbanizem MOL


Urbanistični koncept razvoja naselij v Ljubljanski regiji v koridorjih integriranega mestnega in regionalnega tirnega potniškega prometa; doc. dr. Mojca Šašek Divjak, Evgen Čargo; naročnik: Mestna občina Ljubljana


na vrh