info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
14. 4. 2004

Kristl v galeriji Dessa

Matevž Čelik
Arhitekturna galerija Dessa nadaljuje serijo pogovorov z arhitekti. Danes, 15. aprila ob 20.00 bo v galeriji potekal pogovor z arhitektom Stankom Kristlom.

Kristl spada med vidnejše predstavnike slovenske arhitekturne prakse v drugi polovici 20. stoletja. Temelji te prakse so zaznamovani s pedagoškim delom profesorja Edvarda Ravnikarja. Kristl je Ravnikarjev diplomant, med letoma 1954 in 1958 je bil tudi njegov asistent. Med letoma 1980 in 1992 pa je tudi sam poučeval na Fakulteti za arhitekturo. Prejel je številne nagrade in priznanja, med drugim nagrado Zveze društev arhitektov Jugoslavije (1960), nagrado Prešernovega sklada (1964), Prešernovo nagrado (1970) in Župančičevo nagrado (1976). S stanovanjskimi bloki na Prulah, v Velenju (kjer govorijo kar o "Kristlovem bloku") ter z osnovno šolo v Kranju, vrtcem Mladi rod v Ljubljani, urgentnim blokom Kliničnega centra in atrijskimi hišami v Trnovem ga zdaj uvrščamo že med klasike povojne slovenske arhitekture.

Kristlova arhitektura je posebna. Tomaž Brate v zborniku 9 arhitektov poudarja, da so elementi Kristlove arhitekture transformirani "skozi optiko psihologije in sociologije… določene uporabniške skupine." Poglabljanje v psiho uporabnika je tisto, kar je najbolj zaznamovalo Kristlovo delo. S tem pristopom naj bi se Kristl oddaljil od bolj racionalnega in bolj abstraktnega Ravnikarjevega modernizma, od katerega je obdržal skrb za detajl in premišljeno uporabo materialov. Kristlovo vračanje k psihološkim globinam človekovega mišljenja lahko ocenimo kot eno prvih kritik hladne modernistične racionalnosti. V tem smislu pomeni pomemben zasuk. Arhitekt Nande Korpnik ocenjuje Kristlova dela kot prve korake proti postmoderni v slovenski arhitekturi. Da je bil Kristl dovzeten za postmoderno ustvarjanje prostorskih sekvenc, pričajo tudi študentske vaje, nastale v njegovem seminarju in njegova zadnja realizirana dela.

Danes je profesor Stanko Kristl še vedno zelo aktiven kot arhitekt in se redno vključuje v aktualni diskurz o prostorskih temah. Lani je sodeloval v žiriji za podelitev Plečnikovih nagrad. Opozarjal je na nepravilnosti pri načrtovanju garažne hiše med Njegoševo in Bohoričevo pri Kliničnem centru ter na pozornost, ki bi jo morali ob načrtovani garažni hiši na Kongresnem trgu v Ljubljani nameniti celovitemu načrtovanju območja med Šumijem in Južnim trgom.

Pogovor s Kristlom v Dessi bo vodil Jurij Kobe.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

peter
saj nisem tečen:, 15.4. 2004, 08:32

...pri predstavitvi določenega arhitekta je za tiste, ki niso popolnoma v stvari (beri: se ne ukvarjajo s polpreteklo zgodovino sodobne arhitekture dokaj dobrodošlo prebrati tudi osnovne biografske podatke (datum rojstva, začetek in konec študija, letnice realizacij....če pa bi zvedel recimo kdo od poznanih arhitektov je študiral v isti generaciji...to so pa že finese)...pa brez zamere

Anonimnež
Brez naslova, 15.4. 2004, 17:45

halo?

tina gregoric
podatki o arhitektu Stanku kristlu, 18.4. 2004, 18:09

Prof. Dr. Stanko Kristl, rojen 1922 v Ljutomeru, diplomiral 1954 na FA v Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju, doktoriral 1982, asistent na FA 1954-1958, profesor na FA 1980-1992.
Prof. Dr. Stanko Kristl pripada verjetno najmočnejši in najvplivnejši generaciji slovenske moderne arhitekture (Kristl, Jugovec, Mihelič, Sever, Bonča idr.), ki se je izoblikovala v 60.ih letih in pustila s svojimi deli izjemno izrazit in konsistenten pečat, ki danes pomembno zaznamuje slovensko kulturo.

Prepoznavnost njegovih del zasledujemo skozi mnogovrstne teme:
- Inovativni detajl in poudarjanje materialnosti
- Inovativne konstrukcije
- Inovativne bivanjske tipologije (stanovanje, vrtec, šola, bolnišnica)
- Racionalne zasnove
- Strukturalizem
- Tema prvinskega prostora in njena izpeljava v projektih vrtca in mnogih bolnišničnih zasnovah.
- Oblikovanje svetlobe v projektih šole, vrtca in stanovanjske arhitekture

Izbrana dela:
Stanovanjski bloki na Prulah in Taboru, Ljubljana 1956
Stanovanjsko trgovski blok, Velenje, 1960
Atrijske hiše na Borsetovi, Ljubljana, 1964
Osnovna šola France Prešeren, Kranj, 1965
Otroški vrtec Mladi Rod, Ljubljana, 1972
DTC Univerzitetni Klinični Center, Ljubljana


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Stanko Kristl: OŠ France Prešeren
Kranj, 1965/1968

na vrh