info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 5. 2004

Natura 2000 - Evropski kriteriji za varstvo narave, kaj pa za sprejemanje odločitev?

Maja Simoneti
Slovenija je sprejela Uredbo o območjih Natura 2000 na način, ki vzbuja dvom v stopnjo razvitosti demokracije. Ker varstvo narave ne sodi med področja katerih izrazje vsaj načeloma razumemo vsi, se ustvarja vtis, da so evropski kriteriji nekaj povsem novega. V resnici je večina na seznam Nature 2000 uvrščenih območij tako ali drugače povezanih z varstvom narave v Sloveniji in so vsa poznana ne le biologom pač pa vsaj še prostorskim načrtovalcem in geografom. Zato seznam območij ni sporen, pač pa je sporen način, kako je država, ki sodi med najrazvitejše novo pridružene članice, sprejela Uredbo s katero uveljavlja nov naravovarstveni režim na teh območjih. Tudi odločanje brez sodelovanja širše javnosti, posebno pa lokalnih skupnosti, ki so neposredno povezane z varovanimi območji kaže na razvitost Slovenije. Kompleksnejši kazalci razvitosti so nekoliko težje merljivi kot bruto nacionalni prihodek, zato pa nič manj pomembni.

Vlada je zadnji dan pred formalnim sprejemom Slovenije v Evropsko unijo uspela sprejeti uredbo o območjih Natura 2000. Na osnovi "evropsko" poenotenih meril naj bi se 286 območij, ki obsegajo 35,5 odstotkov slovenskega ozemlja, vključilo v mrežo čezmejnega varstva in ohranjanja naravne dediščine. Uspeh spremljajo živahni odzivi. "Narava v Sloveniji je tudi po merilih EU nadpovprečno pestra in dobro ohranjena." se je zapisalo enemu od komentatorjev. Natura 2000 je odgovor na posledice neuravnoteženega razvoja v prostoru in ključni steber varstva narave v Evropski uniji. Slovenski predlog je zato med drugim možno razložiti tudi kot posledico uravnoteženosti preteklih prostorsko-razvojnih politik, ki so očitno v veliki meri upoštevale naravne danost.

Z vidika urejanja prostora je Natura 2000 eden od razvojnih konceptov, ki se pridružuje obstoječemu nacionalnemu sistemu urejanja prostora in varstva narave. Formalno to pomeni, da mora država pri posegih v prostor in pripravi prostorskih aktov strateškega značaja upoštevati vse zahteve in določila iz dveh evropskih direktiv, Ptičje in Habitatne, ki sta bili podlaga za opredelitev območij Natura 2000. V svojo zakonodajo lahko tako Slovenija po lastni presoji vnese samo še strožja določila od zapisanih v teh direktivah, nikakor pa ne milejših in ohlapnejših.

Glede na veliko število območij oziroma razsežnost prostora, ki ga je slovenska vlada namenila podrediti temu naravovarstvenemu konceptu, odzivi v javnosti in medijih niso presenetljivi. Z območji Nature 2000 neposredno povezane občine predvsem skrbi, kakšne bodo odslej njihove razvojne možnosti, naravovarstveniki so zadovoljni, mediji opozarjajo na možnost ekonomskih koristi, povezanih s turistično ponudbo.

Prostorski načrtovalci imajo pomisleke glede pogojev za usklajevanje razvoja in varstva v prostoru. Ker namreč verjamejo, da je obstoječa naravovarstvena pestrost Slovenije tudi posledica uravnoteženega razvoja, ki ga je v veliki meri zagotavljal prav sistem urejanja prostora v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih, si prizadevajo za dinamične pogoje načrtovanja. Bistvo takih pogojev je, da v kontekstu trajnostnega razvoja zagotavljajo varstvo narave tudi zunaj zavarovanih območij. Tako izhodišče spremlja skepsa do apriori zavarovanja in predpisovanja pogojev za ravnanje s prostorom, kar nikakor ne pomeni tudi načelnega zavračanja programa Natura 2000. Pomeni preprosto to, da je urejanje prostora preveč kompleksno, da bi lahko pristajali na poenostavljene modele upravljanja z njim. Usklajevanje različnih interesov in uravnoteženje potreb razvoja s potrebami varstva zahtevata od vseh vpletenih, strok in posameznikov, izjemne sposobnosti. Gre za strokovno znanje, odlično poznavanje delovnih tehnik in postopkov in predvsem za sposobnosti usklajevanja, sodelovanja in razumevanja drugih in drugačnih, ki so edina pot do prostorskih planskih aktov kot uravnotežene sinteze. Ker je več kot očitno slovensko varstvo narave v preteklosti razmeroma uspešno opravljalo svojo, recimo ji pogajalsko vlogo v opisanem procesih, je seveda presenetljivo, da želi država tako velik del prostora podrediti razmeroma strogim principom varovanja, o katerih bo odločala majhna skupina strokovnjakov in državnih uradnikov. In dodatno. Ker zadnje desetletje v mogočem predstavlja odstop od smeri slovenske dobre prakse urejanja prostora, ki nam jo mimogrede v Evropski uniji zavidajo in jo potrjuje tudi ponovno potrjena ohranjenost narave, je prav, da se o tako zavezujočih novostih odprto in široko razpravlja. Če se pasti razvoja ni možno ubraniti brez odločnejših varovalnih režimov, morajo to prepričanje deliti strokovne in širša javnost.

Zaenkrat je tako, da se tudi bolj radovedni in zainteresirani prostorski načrtovalci še vedno sprašujejo, kako konkretno bo potekalo delo pri načrtovanju prostorskega razvoja na območjih Nature 2000. Medijske predstavitve programa marsikoga begajo. Kako drugače si je na primer razložiti vztrajno zagotavljanje, da Nature 2000 ni treba razumeti kot nove omejitve ali kakršnokoli izključitev razvojnih posegov iz teh območij, če pa so prav v povezavi s posameznimi posegi (torej ogroženostjo posameznih vrst iz Ptičje in Habitatne direktive) obrazložene uvrstitve na seznam območij Natura 2000 oziroma razlogi zato, da posamezni deli prostora niso bili uvrščeni nanj. Tako je minister zagotovil, da vetrnih elektrarn gotovo ne bo na Nanosu, zato ker je Nanos na seznamu Nature 2000. Bodo pa vetrnice na Volovji rebri, ker tam naj ne bi ogrožale ugodnega ohranitvenega stanja tamkajšnjih rastlin in živali. Iz drugih medijskih sporočil pa je mogoče razbrati, da prav zaradi potencialnih omejitev iz naslova Nature 2000 Volovja reber ni uvrščena na seznam Nature 2000.
In kako je treba razumeti izjave o razpoložljivih "evropskih" sredstvih in nadomestilih iz državnih sredstev, ki na bi bila na voljo za ohranjanje in razvoj teh območij? Načeloma so sredstva na razpolago, vendar bodo, kot opozarja minister, evropska sredstva na razpolago samo pogojno v povezavi z domačimi. Bodo torej kmetje prejemali nadomestila za način kmetovanja, ki bo naravi dovolj prijazen, da bo v območjih Natura 2000 sprejemljiv, na osnovi oddane prošnje, izdelanega programa ali kako drugače.

Ker je število območij oziroma površin, ki bodo dejansko zapadla pod režim Nature 2000, še odprto, saj slovenski predlog čaka še presoja pristojnih v Evropski uniji, bo za razlage še precej priložnosti. Komuniciranje z različnimi ciljnimi javnostmi bo zato na projektu odslej ena osrednjih aktivnosti. Glede na do sedaj ustvarjeno zbirko komunikacijskih zadreg na tem projektu, ki upravičeno sprožajo mnogotere in različne odzive, bo dela veliko.

Kako bodo potekale komunikacijske aktivnosti, bo, presenetljivo, odvisno predvsem od slovenske javnosti. Dejstvo je, da je bila že v dosedanjem postopku ena od "evropskih" zahtev, da se območja Nature 2000 opredelijo v sodelovanju z javnostmi, strokovnimi, lokalnimi in drugimi zainteresiranimi. Sodelovanje je proces, v katerem se vpleteni dogovorijo o tem, kako se bo na program Natura 2000 posamezna članica EU odzvala. Odgovorni na projektu zagotavljajo, da je temu pogoju v slovenskem primeru zadoščeno, ker so zainteresirane javnosti obveščali o projektu. Pozabljajo pa, da ni bilo nobene priložnosti razpravljati o različnih možnostih vključevanja slovenskega prostora v program Natura 2000 in še manj o posledicah različnih scenarijev vključevanja območij v program. Tako je bila širša javnost o podrobnostih projekta obveščena šele v zadnjih dveh mesecih in preprosto ni bilo časa za javno razpravo in razmislek o možnih posledicah in za ustvarjalno izmenjavo mnenj. Pri tem ni zanemarljivo, da je takšno sodelovanje javnosti že desetletja kot samoumevno in zakonsko določeno postavko vključujemo v vse postopke prostorskega načrtovanja. Odgovorni so uporabili poenostavljen komunikacijski model, ki sodelovanje pojmuje kot posredovanje informacij in slovensko javnost, strokovno, poslovno, zainteresirano in ne zainteresirano postavili pred končna dejstva. Končno pa so tudi informacije, ki so dosegle širšo javnost, skromne, nasprotujoče si in pomanjkljive. Celo sektor, pristojen za urejanje prostora, ki je pristojen za uveljavitev programa Natura 2000,in je resor znotraj ministrstva, ki je speljalo projekt Natura 2000 za Slovenijo, je v času, ko je predlog že posredovan v Evropsko unijo, brez jasnih in nedvoumnih odgovorov na vprašanja, kako bo potekalo prostorsko načrtovanje na območjih Nature 2000. Sliši se, da bosta za posamezne prostorske ureditve na teh območjih potrebni "državno soglasje" in posebna strokovna presoja. Če se upoštevata dobra praksa izdelave Poročil o vplivih na okolje in sistem smernic ter mnenj nosilcev urejanja prostora, se nova določila lahko umestijo v okvir veljavnih in znanih postopkovnih in strokovnih okvirov. Kakšne točno pa bodo posledice Nature 2000, ostaja nejasno.

Zato se bo posameznikom, ki so že do sedaj želeli opozoriti na odprta vprašanja in bili v glavnem precej brezprizivno zavrnjeni, moralo pridružiti še več drugih, ki bodo vztrajno zahtevali odgovore in možnost za razpravo. Ena manj privlačnih lastnosti demokracije namreč je, da ta ne pride sama od sebe. Prav za vsak proces, postopek in ravnanje v njenih okvirih si je treba prizadevati, sicer grozi, da demokratični postopki ostanejo samo besede na papirju. Sodelovanje bo nadomestilo dosedanje enosmerno informiranje samo, če boste to hoteli tudi vi.


Več:
>>Natura 2000

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.




Sliki sta vzeti iz informativnega gradiva: Natura 2000, Svetla prihodnost narave; Društvo za opazovanje in poučevanje ptic Slovenije - BirdLife Slovenia, april 2003
na vrh