info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
7. 5. 2004

Arhitekt Pavel Göstl (1910 - 2004)

Bogo Zupančič
Nekaj dni pred velikonočnimi prazniki, točneje dne 6. aprila 2004, je v Ljubljani v 93. letu umrl arhitekt Pavel Göstl, eden najstarejših živečih arhitektov pri nas – gotovo pa najstarejši Vurnikov učenec. V ustvarjalnem in dolgem življenju, v katerem bi čez slab mesec doživel že peto državno obliko, je zamenjal več služb, zgradil številne hiše, bloke in stolpnice. Načrtov je narisal še več. Srečal se je z vsemi (glavnimi) protagonisti slovenske arhitekture, sodeloval je v društvenem življenju arhitektov ter tudi pisal o arhitekturi in razmerah okoli nje. Slednje je še kako pomembno za zgodovino arhitekturnega dogajanja pri nas.

Vseskozi si je prizadeval za boljšo arhitekturo predvsem pa za kakovostnejšo stanovanjsko gradnjo. Knjiga Srečanja s stavbarji (Didakta, 1995) krasi njegov opus in je dragocen dokument in vir informacij tedanjega časa. V zaključku knjige je zapisal, da je bilo v vseh desetletjih obstoja arhitekturnega seminarja profesorja Vurnika le malo napisanega o njegovi šoli in dodal, da je njegova knjiga skromna zahvala za delo in trud, ki ga je imel Vurnik z njegovo generacijo. V knjigi je med drugim podrobneje prikazal strokovno delo svoje generacije, ne samo arhitektov in ne glede na to, ali so se izobrazili v šoli profesorja Plečnika ali Vurnika. Njegova generacija je bila nosilka obnove v drugi svetovni vojni porušene domovine in je ustvarjala pogoje za boljši življenski standard. Več kot desetletje ni mogla izbirati niti delovnega mesta, niti nalog, temveč se je morala podrediti delovni mobilizaciji takratne politike. To ni bil čas za umetniško ustvarjanje, o kakršnem je marsikdo sanjal v šolskih letih. Naloge socialne narave so utirale repertoar funkcionalne arhitekture še dolga desetletja kasneje, je zapisal Pavel Göstl.

Ali je danes pravilno dokumentiran predvsem pa ovrednoten čas, ideje in ljudje, ki so soustvarjali v nekdanji arhitekturni areni? Nedvomno bo potrebno še kaj postoriti. Göstl je eden redkih arhitektov, ki je izdal spomine na čas in ljudi, v katerem je ustvarjal. Arhitekturni publicist Andrej Hrausky pravi, da so bili modernistično usmerjeni Vurnikovci v povojnem času odrinjeni od revije Arhitekt in s tem prikrajšani za promocijo svojih del. To obdobje strokovnega prerivanja na strani modernizma, ko so prevladali Plečnikovi učenci z arhitektom Edvardom Ravnikarjem na čelu, nedvomno še ni (bilo) kritično ovrednoteno.

Arhitekt Göstl je bil rojen 28. junija 1910 v ugledni ljubljanski družini, njegov oče je bil zdravnik-psihiater, publicist in pisatelj, mati pa vnukinja tiskarja Blasnika. Po diplomi pri profesorju Vurniku je deloval v zasebnih birojih Ladislava Khama, Stanka Rohrmana in v "Kresiji" – kot so nekoč rekli mestni upravi. Po vojni je služboval v zavodih (tudi v Beogradu), birojih, uradih in centrih. Aktiven je bil tudi v predvojnem Klubu arhitektov, pred vojno je napisal 7 člankov za revijo Neue Heimat (Hamburg), za katere danes le malokdo ve. Med njegove pomembnejše izvedene projekte in urbanistične rešitve prištevamo poslopje obrata Štora v Ljubljani (1936/37), kjer se danes bohoti nov Mercatorjev center, mizarske obrate na Trati v Škofji Loki (1948), urbanizem Novega Beograda (z arhitektom Vrbaničem in Stuparjem, 1950), hišo zadružnih stanovanj na Vrtači (1952), stanovanjsko hišo ob Komenskega ulici (1952) in stanovanjsko naselje JLA v Šentvidu (1954), poimenovano Podgora oziroma kasneje Zvezda. Kakovostna sta stanovanjska bloka na križišču Dunajske in Einspilerjeve ter ob Vošnjakovi (oba 1955) kot tudi stanovanjske stolpnice na Jami (1962-65) v Spodnji Šiški. Zgradil je še stolpnice v Mostah (1964-65), domova za upokojence v Litiji (1961) in Sevnici (1962), zadružni bloki na Bičevju v Ljubljani (1961/62) in novo župnišče v Dravljah (1968) ter več stanovanjskih hiš širom Slovenije. Kje se nahajajo arhitekturne študije in raziskovalne študije, ki jih je naredil v Gradbenem centru Slovenije in so pomembne za preučevanje tedanje arhitekture in časa, danes verjetno ne ve nihče več.

Arhitekta so na zadnji poti pospremili najbližji, svojci, kolegi/ce in prijatelji/ce. Žal nihče ni niti na grobu v obliki govora niti v obliki osmrtnice ali v imenu strokovnih ali stanovanjskih združenj ali mesta, kjer je nekoč Göstl deloval, izrekel zahvale arhitektu, kar bi se glede na pomen arhitekta s skoraj sedemdesetletno povezanostjo z arhitekturo več kot spodobilo. Göstl je imel v sebi plemenitost, nekaj velikega, znal je tako v besedi kot praksi povezati stavbenike, arhitekte in z njimi povezane zgodbe.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Od predvojnega funkcionalizma, socialistične obnove in modernizma do spominov. Umrl najstarejši Vurnikov učenec. Vseskozi si je prizadeval za boljšo arhitekturo in kakovostnejšo stanovanjsko gradnjo. Eden redkih arhitektov, ki je izdal spomine na čas in ljudi, ko je ustvarjal.


na vrh