info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
27. 5. 2004

Vrt je v mestu doma

Maja Simoneti
"London usmerja vrtne trende."(1) Slovenci delujemo po svoje. Zadnji teden maja London že od leta 1913 gosti tradicionalno cvetlično razstavo Chelsea Flower Show, ki jo pripravijo na vrtu Kraljeve bolnišnice za veterane. Dogodek,za katerega so vse karte razprodane že vnaprej, si bo letos ogledalo 157 tisoč obiskovalcev. Prireditev ima družabni in poslovni pomen, ki se na Otoku enači z wimbeldonskim tenisom in velja za promocijsko priložnost za podjetja, organizacije, sponzorje in tudi za turistično ponudbo posameznih držav. Strastna vrtnarica in redna obiskovalka razstave je tudi kraljica Elizabeta II. Njen sin princ Charles pa se razstave udeležuje kot razstavljavec masivnega pohištva iz domačega angleškega kostanja iz svojih gozdov, s katerim skuša spodbujati možnosti za zaposlovanje na podeželju.

Razstava zapoveduje modne trende za uporabo rastlin v vrtovih skozi niz zaokroženih ureditev, ki so avtorska dela različnih profesionalnih in ljubiteljskih skupin. Osrednja privlačnost razstave so "imenitni vrtovi", ki jih je letos 52 in tekmujejo za pozornost in nagrade v petih kategorijah: paradni, dvoriščni, mestni, šik in predhišni. Priložnost za predstavitev ustvarjalnosti in izvedbene sposobnosti urejanja in oblikovanja vrtov, modna revija rastlin in družabni dogodek, se konča z razprodajo razstavnih eksponatov. Rastline se po tednu razstave množično preselijo v vrtove, na dvorišča, terase in balkone obiskovalcev iz Londona in tudi bolj oddaljenih krajev.

Ko bodo tako konec tega tedna izbrane rastline na kolesih, z avtomobili in s podzemno železnico vozili proti svojim vrtovom, bodo ponosni srečneži že načrtovali spremembe v ureditvah. Njihovi vrtovi, terase, dvorišča in najrazličnejši kotički, ki jih izkoriščajo za gojenje rastlin in preživljanje prostega časa, so del angleškega urbanega vsakdana. Vrtovi so neposredno povezani s kvaliteto vsakdanjega življenja mestnih prebivalcev in ekološke niše za živali. Večina razvitih mest po svetu si prizadeva za njihov obstoj in organizacijo v najrazličnejših oblikah. Ker Britanci svojo vrtnarsko usodo delijo tudi s tako uglednimi sodržavljani kot sta kraljica Elizabeta II in Princ Charles, so seveda na svoje vrtove in rastline v njih tudi ponosni. Na Otoku se posamezniki prav radi pohvalijo s svojimi malimi zelenimi oazami in vrtnarskimi dosežki in to ne glede na svoj položaj v družbi in tudi ne oziraje se na to, kje ta vrt pravzaprav imajo.

Si lahko predstavljate, da bi kdo izmed znanih, pomembnih ali uspešnih Slovencev za eno od svojih prostočasnih strasti javno priznal vrtnarjenje? Seveda ne. Vrtnarjenje je pri nas še vedno povezano z nerazvitostjo in revščino. Verjetno pa med vsemi našimi uglednimi igralci golfa in rednimi tekači, gotovo niso redkost taki, ki svoje proste trenutke preživljajo v lepo urejenih vrtovih ob svojih hišah. Kdo te vrtove ureja in vzdržuje ni pomembno, dejstvo je, da vrt v Sloveniji, ne velja za tisto nekaj kar bi lahko vsaj po pomoti koga uvrstilo med ugledne, pomembne, uspešne in kar je še podobnih pridevnikov za opisovanje pripadnikov družbe , ki se ji mudi med najrazvitejše na svetu. Upanje, da se počasi vendarle utegnemo znebiti te stigme morda vzbuja akcija Prostorož, katere duhovite instalacije smo prejšnji teden lahko uživali v Stari Ljubljani v okviru festivala pomladi. Instalacija s sadikami solate in jagod v enem od atrijev je bila nedvomno hudomušna.

Tudi zato je v Sloveniji vrtičkarstvo, ki ni povezano s hišnimi vrtovi najbolj znana nelegalna raba prostora. Kdor ne vidi povezave med vrtom pred individualno hišo in vrtičkom za železniško progo, ne bi smel imeti vpliva na urejanje mestnega prostora. Gre za razumevanje prvinskosti, brez katerega si ni možno predstavljati kvalitete življenjskega okolja, ki je imperativ vsakega urejanja prostora. Vsako pomlad, ko se v slovenskih mestih in krajih odpre množica bolj in manj resnih, javnih in ozko strokovnih obravnav vrtičkarstva, so te že v naprej obsojene na propad. Predsodki, ki vodijo razpravljajoče so praviloma tako daleč od vsakdanjih potreb prebivalcev in problemov v prostoru, da dobrih rešitev ni možno niti oblikovati, kaj šele posredovati v javno razpravo ali preizkusiti v praksi.

Največji problem vrtičkarstva v Sloveniji niso vrtovi in njihovi pogosto nedisciplinirani obdelovalci, pač pa povsem neosnovane ocene, da se bo dejavnsot slej ko prej umaknila bolj sodobnim in mestnim. Raziskave kažejo nasprotno.. Čeprav grajeno tkivo izrinja pridelovalne površine iz mest, meščani z izredno domiselnostjo in vztrajnostjo iščejo nove priložnosti za vrtnarjenje. Kdor ne verjame tudi do sto let starim vzorom urejenih vrtičkarskih območij iz bolj razvitih držav, bi moral resno vzeti vsaj veliko raziskavo združenih narodov (UNDP) (2), ki je leta 1996 omogočila pregled na dejavnostjo v svetovnem merilu. Odrivanje težav z vrtičkarstvom je zato izmikanje delu, katerega razsežnosti se z leti samo širijo. Domače raziskave so pokazale, da ni problem samo fizični obseg dejavnosti, ki vztrajno narašča, pač pa da so odprti vsaj še okolje varstveni in zdravstveno varstveni problemi, da oblikovanja in urejanja mestnega prostora, lastniških in organizacijskih problemov ne omenjamo.

Vrtičkarstvo je odraz velike potrebe človeka po stiku z naravo, je možnost za neposredno spremljanje rezultatov svojega dela, je preživljanje prostega časa, je pridelava hrane, je družabnost, rekreacija in sprostitev. Z ekonomskim razvojem je možno povezati kvečjemu strukturne spremembe dejavnosti nikakor pa ne fizičnega obsega. Nikakršnih dokazov ni zaslediti, da se potreba ljudi po lastnem vrtu spreminja z ekonomsko razvitostjo. Samo načeloma se z razvojem zelenjava umika okrasnim rastlinam in se individualni vrtovi zmanjšujejo na račun skupnih površin za druženje vrtičkarjev in preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov. Teorija je vedno daleč od prakse. Vrtičakrska območja po svetu izkazujejo neverjetno pestrost pojavnih in organizacijskih oblik, ki dokazujejo predvsem to, da se ljudje še dolgo ne bomo otresli te primarne potrebe. Zato to, da slovenski vrtičkarji nimajo vzornikov med mnenjskimi vodji, njih samih ne bi smelo odvrniti od tega kar res radi počno. Vse namreč kaže, da pridelava hrane na drobno postaja "in".

Principi trajnostnega razvoja, klimatske spremembe in daljšanje življenjske dobe usmerjajo razpravo o mestnih odprtih površinah in ponudbi prostora za preživljanje prostega časa v nove smeri. Kvaliteta bivalnih pogojev v mestu se povezuje tudi značilnostmi podeželskega zaledja. Slovenska razvojna prednost bi lahko v tem oziru postala prav ohranjen stik naših in meščanov s podeželskim zaledjem. Sorazmerna majhnost naših mest in naselij omogoča razmeroma hitro vzpostavitev mentalnih in fizičnih povezav, ki lahko vodijo do medsebojno uspešnih partnerstev med pridelovanjem hrane in življenjem mesta. Različni projekti mednarodnih organizacij (Helathy Cities, Habitat, Agenda 21), v katere je Slovenija že vključena ali pa se jim bo še pridružila, spodbujajo pridelavo hrane v bližini poselitve, kot pomemben vir preskrbe in možnost za zdravo prehranjenost prebivalstva ter hkrati odkrivajo še druge prednosti sobivanja. Predvsem pa kličejo po spremembah v načrtovalski praksi in vključevanju različnih vidikov pridelovanja hrane v razvojne programe mesta. Bilo bi škoda, če bi na račun predsodkov spregledali, kje so naše razvojne prednosti.

V času priprav novih dolgoročnih prostorskih dokumentov bo v naših občinah gotovo zanimivo spremljati, kako se bo razvila razprava o sprejemljivosti pozidave kmetijskih zemljišč. Morda je obrobnost in začasnost, ki sta radi pripisani vrtičkarstvu in kmetijstvu v naših naseljih, še možno nadomestiti z iskanjem priložnosti za sobivanje in sodelovanje. Predsodki o kmetijstvu kot nepotrebni dediščini preteklosti v mestu bodo morda spet v javnost naplavili pozive, da kmetijstvo nima kaj iskati v prostorskih vizijah mestnega razvoja. Take trditve je treba odločno zavrniti. Velika mednarodna raziskava, ki se zadnji dve leti ukvarja prav z odnosi med mestom in podeželjem (3) dokazuje, da je povezanost med obema entitetama večja kot smo si morda pripravljeni priznati. Mesta ni brez podeželja in obratno. Zato je na vseh ravneh načrtovanja razvoja v prostoru nujna integrirana obravnava obeh sistemov, primestni deli morajo biti obravnavni v povezavi z jedrnim mestnim delom in kmetijstvu mora biti priznano, da sooblikuje identiteto krajev, varuje tla kot vir za pridelavo hrane pred pozidavo ima lahko v določenem smislu tudi ekološki pomen. Samo pod takimi pogoji se bodo uresničila pričakovanja povezana s prestrukturiranjem kmetijstva in uredili pogoji za vrtičkarstvo v naših naseljih.

Če se sprašujete , kakšno zvezo ima z vsem tem vrtnarska razstava v Londonu, se vprašajte še to, kaj si sami mislite o vrtnarskih razstavah in vrtičkarstvu. Točno. Vaša predstava o obiskovalcu vrtnarske razstave in vrtičkarju je stereotipna in generacijsko pogojena, predvsem pa po vaši oceni nič od tega ne sodi v sodobno in razvito Slovenijo. Če je moja presoja napačna, potem ste zvezo z vrtnarsko razstavo razumeli ves čas, ko ste tole brali. Sicer pa je primerjava z angleškimi tradicijami uporabljena zato, da bi lahko nekoliko bolj sproščeno pogledali okoli sebe in brez predsodkov sodili različne uporabniške prakse v prostoru.
_________________________________________________

1 / Nastanek prispevka je spodbudil članek Jane Valenčič Vrtna moda 2004: zbogom črno, spet je moderna zelena (Nedelo, 23.maj 2004). Prispevek po članku povzema tudi del vsebine, ki se nanaša na cvetlično razstavo v Londonu.
2 / Urban Agriculture(1996)UNDP je na osnovi ugotovljenih razlik med mesti iz vsega sveta med drugim dokazuje, da pridelava hrane v primestnih in mestnih območjih ni odvisna od ekonomske stopnje razvitosti okolja in govori tudi o tem, da se meščani vztrajno ukvarjajo z vrtnarjenjem ne glede na svoj socialni in ekonomski položaj.
3 / Urban-Rural Relations in Europe, ESPON 2006


Več:
>>Chelsea Flower Show / Royal Horticultural Society
>>Festival pomladi

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Prostorož: Solata in jagode v Stari Ljubljani.

na vrh