info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
27. 5. 2004

Nevladne organizacije proti vetrnicam - za povrh pa še proti jezu na Savi

Maja Simoneti, Matevž Čelik
Osemindvajset nevladnih organizacij je 25. maja na Ministrstvo za okolje in prostor, Urad vlade Republike Slovenije, širšo javnost in medije naslovilo pismo, v katerem navajajo svoje zahteve: da se z "uredbo začasno zavaruje" območja Volovje rebri, Vremščice in Brja pri Zasipu, da minister zadrži odločitev o izvajanju posegov na teh lokacijah, dokler se na "državni" ravni in v "celotni slovenski javnosti" ne preverijo vsi vidiki teh projektov, da se za predvidene projekte izvede postopek presoje vplivov na naravo v skladu z zakonodajo in priporočili, ki jih Evropska unija predvideva za posege na območjih Natura 2000.

Če se med takim postopkom izkaže, da bi načrtovani poseg vplival na habitate in zaščitene vrste do te mere, da po "pravilih Nature 2000" ne bi bil dovoljen, pobudniki pričakujejo od ministra, da bo skupaj z drugimi ministrstvi nemudoma pričel z oblikovanjem projekta trajnostnega razvoja teh območij, vključno z uradno razglasitvijo območja regijskega parka Snežnik.

Očitno se kažejo prve posledice tega, kako je Slovenija sprejela Uredbo o varstvenih območjih Nature 2000 (Uradni list RS 49/2004). Kot smo že opozarjali je dvomov precej in po naši oceni govorijo o stopnji razvitosti demokracije pri nas. V proces sprejemanja odločitev namreč ni bila vključena niti širša strokovna javnost, niti laična javnost. Lokalne skupnosti, v katerih se varovana območja nahajajo, pa poročajo o različnih vrstah obravnav, ki jih je prej možno opredeliti kot poizvedovanje ali informiranje, vsekakor pa ne kot odprto in javno komunikacijo o načrtovanem načinu varovanja posameznih delov prostora. O kakršnemkoli sodelovanju javnosti /public participation/ pri opredelitvi območij in sprejetju Uredbe o območjih Natura 2000 zato v Sloveniji sploh ni možno govoriti.

Načelno in splošno zadovoljstvo naravovarstvenikov ob sprejetju Uredbe smo sprejemali z različnimi občutki. Že prva poročila v medijih so namreč dala slutiti, da je Natura 2000 nekakšna nova naravovarstvena mera, ki jo Evropa pošilja lokalnim nevladnim okoljevarstvenim organizacijam. Delitev na območja, ki so zavarovana z Uredbo in na ostala, je neposredno povezana z razvojnimi odločitvami. Avtomatizem, ki si ga slovenski naravovarstveniki ne bi smeli pustiti vsiliti niti od same Evrope. To pa je rešitev, ki jo zagovorniki razvojnega planiranja načelno zavračajo, ker verjamejo, da bi bilo treba varstvo narave aktivno in enakovredno vključevati v razvojne razprave. Rezervatno urejanje prostora kot ultimativno obliko varstva pa bi bilo treba skrajno omejiti. Delitev na varovana in nevarovana območja se je zaradi svoje izvorne togosti, kot kažeta tudi dogajanje na Vremščici in pismo nevladnih organizacij, najprej obrnila proti tistim, ki so naravovarstveno najbolj osveščeni.

Nevladne organizacije se oglašajo že vse odkar so se pojavile pobude za gradnjo vetrnih elektrarn ter vztrajno opozarjajo na kvaliteto naravnega okolja in na grožnjo, ki jo predstavlja izgradnja vetrnic. Podpisniki javnega pisma pozivajo k široki vseslovenski razpravi in začasnem zavarovanju navedenih območij z uredbo. Razprava bi brez dvoma morala biti drugačna, vsaj taka, da bi posege osvetlila z vseh možnih vidikov in razblinila nekatere najbolj splošno prisotne dvome. Seveda pa je treba vedeti, da poziv k demokratični javni razpravi ni nikakršno zagotovilo, da se določen poseg v prostoru prepreči. Nenazadnje to kažejo tudi razprave, ki jim lahko v medijih sledimo okoli vetrnic. Interesi se krešejo in naj si še tako želimo, večina Slovenije na razplet čaka pasivno. Opozorila, da odločanje o postavitvi vetrnih elektrarn presega pravico posamezne občine, da odloča o razvoju v širšem prostoru, so naletela na gluha ušesa. Časi, ko ne bi nihče pomišljal in bi vetrne elektrarne zaradi izjemnosti in vplivov na okolje v vsakem primeru obravnaval kot državno pomembno infrastrukturo so mimo.

V javnem pismu nas okoljevarstvene organizacije spodbujajo k aktivnemu odzivu proti izvedbi načrtovanih posegov. Pri tem pa niso dovolj prepričljive. Od njih bi pričakovali ostrejši in preciznejši napad z nedvoumnimi ugotovitvami, ki bi vzbudile upravičen sum o utemeljenosti in okoljevarstveni sprejemljivosti načrtovanega posega. Vprašanje je tudi, če je povezovanje izgradnje vetrnic z izgradnjo zadrževalnega bazena na Savi Dolinki v prid okoljevarstvenim prizadevanjem tako v zevezi s prvim kot drugim problemom. Zdaj se ustvarja vtis, da je možno posamezne okoljevarstveno kočljive posege obravnavati v paketu. Morda tako ravnanje ni presenetljivo, ker je nekoliko podobno zavzemanju za Naturo 2000, ki "pokriva" tretjino slovenskega prostora. Predvsem za tiste, ki še vedno dvomijo in so neopredeljeni pa je tak način obravnave posegov v prostor neprepričljiv in jih ne bo prebudil iz otopelosti.

Kolikor drži trditev, da je slovenska Natura 2000 med drugim tudi nekakšen alibi za vse posege dvomljivega značaja na območjih, ki niso zaščitena z uredbo pa lahko pričakujemo še precej podobnih protestov. Vprašanje, kako se bo nanje odzvala javnost, je v največji meri povezano s prepričljivostjo okoljevarstvenikov. Načelna drža sama na sebi je že vredna odobravanja, vendar so tisti argumenti, ki imajo kaj teže, od primera do primera drugačni. Morda ne bo škodovalo, če bi okoljevarstvene nevladne organizacije premislile, kako svoje strategije navezati na uveljavljene prakse javnomnejskih razprav in tako v zvezi z varstvom in urejanjem prostora sondirale razpoloženje na terenu. Lahko bi se pustili presenetiti in spoznali, da okoljevarstvo in posamezne stroke niti niso tako zelo vsak sebi kot to pogosto izpade v skrajno naravnanih obravnavah tipa za ali proti, z nami ali proti nam ter mi in oni.

Kot smo že omenili v uvodu so naravoarstveno ohranjena območja v Sloveniji plod dobrega sodelovanja med razvojem in varstvom. Če je tranzicisjko desetletje sledi tega zabrisalo, še ni treba, da jih Evropa popolnoma izniči. Lahko se izkaže, da to kar nam ponuja z Naturo 2000 ni boljše od tistega, kar smo že poznali.

Čisto drugo vprašanje pa je še, koliko volje za ukvarjanje z nevladnimi organizacijami in drugače mislečimi bo sploh zbrala vlada, ki na splošno slabo odgovarja na takšna pisma, poleg tega pa je zdaj z eno nogo že v odhodu.


Več:
>>Javno pismo (*.pdf)
>>Avtonomija.org
>>Ministrstvo za okolje in prostor

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Vladni naravovarstvenik
Brez naslova, 29.5. 2004, 18:57

Žalostno je, da se tako minira ravno projekt, ki zagotavlja elektriko iz obnovljivih virov kot je veter. Če ja kaj ekološko in s tem tudi naravovarstveno, potem so to gotovo vetrne elektrarne. Sploh ne razumem teh nevladnih naravovarstvenikov. res ne

Matevž Čelik
Brez naslova, 29.5. 2004, 23:14

No, lepo, da so viri obnovljivi. Vendar vetrne elektrarne še zdaleč niso tako "ekološke in naravovarstvene" kot se zdi našemu, očitno nepoučenemu "vladnemu naravovarstveniku". Poleg tega, da so prostorsko potratne, saj zahtevajo ogromne površine, so pa še ekonomsko precej neučinkovite. V zvezi s tem priporočam v branje tale naslov:
http://www.cato.org/pubs/pas/pa-280.html
Sicer pa bistvo prispevka niti ni v tem, katera energija je bolj zelena. Izpostavljamo, da se pri problemu gradnje elektrarn nima smisla toliko sklicevati na Naturo 2000, saj je vzvode za varovanje narave pri načrtovanju prostora potrebno zagotoviti povsod, ne le na teh 35% državnega ozemlja. In kjerkoli, naj bo to na območjih Natura 2000 ali pa ne, je potrebno varstvo narave uveljavljati na transparenten in demokratičen način.
Obenem menimo, da bi "nevladni naravovarstveniki" morali nastopati z bolj jasnimi argumenti, saj jih sicer verjetno še marsikdo ne bo razumel. Ne le "vladni naravovarstveniki"...


Jelka Hudoklin
kaj je ekološko, 30.5. 2004, 11:03

Trditev, da so obnovljivi viri energije z okoljevarstvenega vidika vedno najprimerješim, je navaden populizem. Izraba obnovljivih virov energije še zdaleč ne more biti kar a priori sprejemljiva, pa tudi ne boljša od kakih drugih možnosti. Naj kdo (npr. Vladni naravovarstvenik) postreže s podatki, koliko in kateri habitati so bili spremenjeni, uničeni, poškodovani zaradi postavitve in delovanja JE Krško - in naj naredi primerjavo z energetskimi akumulacijami na naših rekah. Vse je pač treba preverjati na konkretnih primerih in dokazovati v transparentnih postopkih! Okoljevarstvene presoje v povezavi s sodelovanjem javnosti so zagotovo najtrdnejše zagotovilo za kakovostne prostorske rešitve - kar se že leta dokazuje v naši prostorsko-načrtovalski praksi. Rezultat takega dela, npr. presoj vplivov na okolje invključevanje naravovarstvenega sektorja v postopke priprave planske in projektne dokumentacije, je med drugim tudi visoka kakovost narave (tudi zaradi tega so območja Nature 2000 tako obsežna). Upam, da nas Natura 2000 ne bo silila v neracionalna, dolgotrajna in draga presojanja na njenih območjih in hkrati odvračala pozornost od preostalega prostora - kjer narava tudi obstaja!

Pa še to: mahanje s pojmi, kot so npr. ekološko pridobivanje energije, ekološko delovanje, ekološki postopki ipd. postaja že nevzdržno. Vladni ali nevladni naravovarstveniki, če imajo količkaj strokovnega znanja, bi pač morali ločiti pojme ekološko in naravovarstveno in okoljevarstveno in jih pravilno uporabljati - če naj bodo njihove izjave strokovne in ne politične.


dr.Boris Gaberščik
Prostorsko načrtovanje inštrument varovanja okolja, 30.5. 2004, 15:57

Ekskluzivistično poseganje v prostor po poenostavljeni formuli planibilno neplanibilno ne more roditi pravega uspeha. Poenostavljeni formuli za naravo in proti razvoju in obratno se upira sama narava, kajti ostre meje med naravo in pozidavo ni mogoče potegniti. Bistvo sonaravnega je v tem, da se človek v vsakem momentu tudi z razvojem obnaša do narave spoštljivo, skrbno in z občutkom, da skratka s svojimi posegi ne uničuje, temveč prostor plemeniti. Bodočnost je le v sožitju varovalnega in razvojnega načrtovanja.

Tomaž Križnar
Razlika med pomembnim in nepomembnim, 31.5. 2004, 08:43

Dragi moji,
veterne elektrarne niso nič drugega kot vezana posla. Zakaj ne gradimo energetsko varčnih zgradb? Zakaj ne uredimo javnega prometa? Zakaj se vozimo z avtomobili, ki potrošijo 10 in več L bencina na 100km? Zakaj so mesta razsvetljena kot novoletne jelke. Zakaj miljarde za avtoceste. Zakaj,...
To se vprašajte pa še kakšno vprašanje dodajte zapovrh, dragi moji, pa bo naenkrat energije na ostajanje.
Na koncu pa se vprašajte ali ste pripravljeni in ali ste sploh sposobni kaj narediti, da se to spremeni. Lep pozdrav Mirotu Božiču.


Jasmin
Ladies & Gentelmen, 31.5. 2004, 10:13

Komentarji na članek grejo v dve smeri: na diskusijo o smislenosti posebej zavarovanih območij, ki jih varuje EU, Slovenija pa zadevo izvaja po sistemu no copy, just paste (mimogrede, to je osnovna ideja uredbe kot pravnega instrumenta v pravnem redu EU, da ne bi tu kdo traktatiral na temo slovenskega plazenja pred EU) in na diskusijo o energetski politiki. Se bo treba odločiti o čem bomo diskutirali, ker o obeh temah hkrati se kvalitetno ne da tem mestu. Če se bo diskutiralo o konkliktu na temo prostorsko planiranje versus Natura 2000, bi bilo morebiti smiselno, da o tem povprašate naše fotogenične kandidate za evropski parlament, da vidimo, če znajo na to temo povedati kakšno misel, ki presega naučeno deklamiranje...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Simulacija vetrne elektrarne na Vremscici.
na vrh