info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 6. 2004

Blejski forum: Več gradbenih dovoljenj - več turizma!

Matevž Čelik
Morda se zdi, da v torek na poslovnem forumu časopisa Finance o razvoju Bleda prav o tem konkretnem razvoju nismo slišali nič oprijemljivega. Vendar smo lahko slišali nekaj zanimivih izjav visokih državnih uradnikov ter turističnih strategov, na podlagi katerih je moč ugotoviti, kje se slovenski turizem nahaja zdaj in kako se bo razvijal v bodoče. Da ni bilo rečeno nič oprijemljivega, se seveda zdi tistim, ki so pričakovali razpravo o konkretnih lokacijah za nove hotele in druge dejavnosti ter natančne datume za pričetek gradnje blejskih obvoznic. Seveda pa takšno srečanje temu niti ni namenjeno.

Posvet se je pričel z dvema predavanjema. Luciana Zanier, direktorica Regionalne turistične organizacije za območje Trbiža, je udeležencem predstavila način, kako delajo in razmišljajo v Trbižu. Uspehi Trbiža so vidni, saj se je v nekaj letih po ukinitvi meje med Avstrijo in Italijo izjemno hitro uspel razviti (in se še razvija) iz zakotnega trgovsko-špediterskega kraja v opazno veliko turistično središče. Kot je povedala Zanierjeva, je vse to plod dobro usmerjenih aktivnosti, ki segajo od pridobivanja vseh vrst sredstev, do sistematičnega izobraževanja lokalnega prebivalstva v tečajih, ter vzpodbujanja vseh vrst avtentične lokalne ponudbe. Na vprašanje, kako skušajo pri njih zapolniti mrtve spomladanske in jesenske mesec je odgovorila, da predvsem z usmerjanjem promocijskih aktivnosti na trge, ki imajo v teh časih tudi počitnice ter z iskanjem zanimive lokalne sezonske ponudbe, kar je recimo v jeseni nabiranje gob. Slovenska alpska turistična središča, ki imajo daljšo tradicijo in ime na Trbiž gledajo podcenjevalno. Pa ne bi smela, saj jih marsikje že prehiteva.

Mag. Maja Simoneti pa je predstavila del strokovnih podlag za Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in se tičejo prostočasnih dejavnosti. Poudarila je, da prostor za turizem predstavlja glavni vir pri razvijanju ponudbe. Kvaliteta in prepoznavnost ponudbe sta torej odvisni od prostora. Eden glavnih izsledkov, do katerega so prišli izdelovalci strokovnih podlag je tudi, da se turizem in prostočasne aktivnosti lokalnega prebivalstva v veliki meri prekrivajo in da dober turizem običajno raste iz kvalitetnih uslug, ki jih zase razvijejo lokalne skupnosti. Na tradicionalnih turističnih destinacijah identiteta turistične ponudbe, ki bi temeljila na umetno generiranih programih, kakršna so wellness centri, zato utegne biti vprašljiva. Takšno ponudbo je namreč moč razvijati praktično povsod, celo v ljubljanskem BTC.

Obe uvodni predavanji bi lahko bili kar dobra podlaga za usmerjanje nadaljnjega razvoja turizma, tako na Bledu, kot v Sloveniji. Vendar očitno še nekaj časa ne bosta. Glede na to, kar smo namreč slišali v nadaljevanju, se je zdelo, da so ju tisti, ki imajo trenutno v rokah škarje in platno, poslušali z enim ušesom. Pa še s tem niso prav veliko slišali.

Glavni turistični strateg Janez Sirše je v okrogli mizi, ki je sledila izustil naslednjo cvetko: Kreatorji turistične ponudbe naj bi bili gostje. Po njegovem torej to, kar ponuja Bled ni odvisno od tega, kar na Bledu je, temveč od tega, kar hočejo mase turistov na svetovnih trgih. Če so kreatorji ponudbe v slovenski turistični strategiji gospoda Siršeta res gostje, se bo le ta glede na easyjet turiste, ki z letali hodijo na pivo in ženske, najbrž v bodoče razvijala v bolj "easy" usluge.

Kako zmedene pojme o razvoju turizma pa ima država, je dokazala državna podsekretarka z ministrstva za gospodarstvo Darja Radič. Kot je dejala Radičeva, naj bi na gospodarskem ministrstvu za razvoj turizma čakala precejšnja, predvsem evropska sredstva. Nadaljevala pa je, da se bo zdaj pokazalo ali na Bledu hočejo delati turizem ali ne. Na vzpodbudo Petra Frankla, ki je vodil okroglo mizo je v nadaljevanju priznala, da so na ministrstvu opravili raziskavo, ki govori o tem, da so ljudje v alpskih območjih Slovenije turizmu nenaklonjeni. Vendar to ni njihov problem.

Na gospodarskem ministrstvu torej vedo, da priljubljenost turizma med lokalci na Bledu ni ravno velika in na njihov turistično razvojni razpis iz tega naslova ne bo veliko prijav. Vendar v zvezi s tem, kot je dejala Radičeva, ne nameravajo storiti prav nič. Na razpis se namreč lahko prijavijo le tisti, ki so trdno odločeni, da bodo delali turizem. Dokaz za to pa je po mnenju podsekretarke gradbeno dovoljenje.

Po tem, kar je povedala Radičeva, izjava direktorja Savskih elektrarn Draga Polaka, da turizem temelji na elektriki, niti ni bila več tako zelo neverjetna. Nadaljnja razprava o gradnji hidroelektrarne Moste III pod Bledom, kamor se je v nadaljevanju prevesil forum, pa je že zgodba, ki bi si zaslužila posebno obravnavo.

Iz Blejskega foruma torej lahko potegnemo nekaj zanimivih zaključkov. Razvoj turizma v Sloveniji v bodoče bo odvisen od izdanih gradbenih dovoljenj. Več gradbenih dovoljenj - več razvojnega denarja - več turizma. Ponudbo pa bodo narekovali gostje. In čeprav gospodarsko ministrstvo ugotavlja, da v nekaterih območjih turizem Slovenci slabo sprejemajo, naj bi bili še vedno dovolj gostoljubni, da bomo tudi najbolj nemogočim tipom, ki bodo prirajžali v Slovenijo, znali pihniti na dušo.


Več:
>>Blejski forum

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

irena
smisel, 10.6. 2004, 11:45

Matevž ali ima vse skupaj sploh še kakšen smisel?

Maja Simoneti
easy comes easy goes, 10.6. 2004, 13:06

Gospo Zanier iz Trbiža so organizatorji povabili na pogovor z dobrimi razlogi. Po tem, ko se je nekaj let prizkušala na regionalni ravni in je ciljnim razvojnim projektom pomagala do evrospkih sredstev, se je odločila, da bo svoje izkušnje in znanje uporabila za delo na lokalni ravni. Danes s svojim znanjem in poznavanjem turtističnega gospodarstva pretanjeno sodeluje pri razvoju turizma v območju treh dežel. Povsem samoumevno se ji zdi, da gostu, ki si želi obiskati alpsko jezero ponudi Bled in da gostje, ki smučajo na terenih v Trbižu bivajo v Kransjki gori. medtem, ko načrtuje izobraževnaje lokalnih pojdetnikov skrbi, da se njeni gostje v medsezonah ne bi dolgočasili. Ko ponuja nabiranje gob z vodičem in s sezono povezano kulinarično ponudbo, ve da gostje cenijo, da domačini z njimi delijo nekaj čisto posebnega.

Gostja, ki je na vsako vprašanje imela odgovor je tudi takoj razumela "slovensko" tezo o ponudbi prilagojeni merilu, značilnostim prostora in lokalnim poslovnim strukturam, nejevoljo nad primerjanjem Slovenije z velikimi turisitčnimi državami. Sama verjame, da je možno tudi v omejenih prostorskih pogojih alpskega okolja razvijati različno ponudbo, ki morda ni zelo zanimiva za velika turistična podjeta, vendar na dolgi rok lahko postane način življenja in dela v teh dolinah .

Turstična dejavnost je brez dvoma ena perspektivnejših modernih dejavnosti. Zelo načelno razvoj poteka v dveh smereh. Po eni strani v smislu standardizacije uslug in predvidljive ponudbe, po drugi stran ise razvoj usmerja v izpostalvjanju izjemnosti in enkratnosti ter prilagojeno lokalnim razmeram. Prva smer ne izključuje druge, kar je dobro, saj ni dvoma, da so z njo povezani večji in hitrejši kapitalski doprinosi. Hkrati pa je tudi jasno, da je uravnoteženje obeh vrst ponudbe tisto, ki opredeli značaj ponudbe. Ker je gradnja hotela brez dvoma preprostejši posel kot preureditev vasi v hotel, lahko razumemo smeri turističnega razvoja, ki smo mu priča v Sloveniji. Česar ne moremo razumeti je, da ta univerzalni trend podpira tudi država.

Trdimo, da je Slovenija majhna, izjemno raznolika in izjemno naravno ohrnajena država, ki bi svojo turistično ponudbo morala snovati TUDI na ponudbi za izbirčne goste, ki po svetu iščejo izjemna okolja v katerih se dobro počutijo domačini in gostje. Na osnovi tega ocenjujemo, da bi zato del državne pomoči moral usmerjati razvoj turizma na ravni konceptualizacije turističnih produktov, ki bi seveda morala biti oblikovana med poslovnimi in lokalnimi parterji in bi morala vključevala tudi procese izobraževanja in spodbuijanja podjetniškega razvoja na lokalni ravni.

Kot nam je namignil gospod Frankl, nas predsodki o easy jetovih turistih ne b ismeli zanesti predaleč. Med njimi se skrivajo tudi petični gostje, ki premišljeno načrtujejo porabo svojega denarja in lahko poljubno izbirajo cilje svojih potovanj. Med njimi se skrivajo tudi gostje, ki s kratkim in poceni skokom na nove lokacije te le preizkušajo, da bi se lažje odločili, kam bodo potovali in kaj bi radi okusili.

Brez dvoma vsi vemo, kako globoko se v spomin vtisnejo malenkosti povezane z lokalnim koloritom. Večne pa so itak lokacije, ki ponujajo kvaliteto bivalnega okolja, ki se odraža v uskaljenem ekonomskem, družbenem in prostorskem razvoju. Predvsem v prostoru in odnosu "domačinov" do turizma se bo odrazila škoda, ki jo prinaša trentuna nezainteresiranost za razvoj "različnih " velikosti in hitrosti.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


Turistčna ponudba je po piscu slovenske turistične strategije Janezu Siršetu odvisna od gostov. Le česa si bodo ti v bodoče zaželeli na Blejskem gradu ali otoku?


Na ministrstvu za gospodarstvo vedo, da v alpskih območjih naklonjenost turizmu ni velika. Vendar se jim to ne zdi problem. Sredstva za turizem bodo dobili vsi, ki so dovolj resni, da so že pridobili gradbeno dovoljenje. Mar je kvalitetna turistična usluga res ključno povezana z gradbenim dovoljenjem?


Elektro lobi trdi, da je za razvoj turizma ključnega pomena elektrika. Berje pod Bledom, ki čakajo na potopitev z novim izravnalnim jezerom HE Moste III.
na vrh