info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
22. 6. 2004

Razširjeni prostori umetnosti

Uredništvo
| Ljubljana, 22. junij 2004 | V Moderni galeriji v Ljubljani bodo danes otvorili razstavo Razširjeni prostori umetnosti - Slovenska umetnost 1985 - 1995. Gre za drugo od treh razstav, ki bodo predstavili razvoj umetnosti v Sloveniji po letu 1975. Del razstave je posvečen tudi arhitekturi.

Druga polovica osemdesetih in začetek devetdesetih let je bil čas, ko se je postopno izoblikoval jezik slovenske sodobne umetnosti. Umetniki so s kritično analizo in dekonstrukcijo tradicionalnih medijev umetnino razširili v prostor, začeli vanjo vključevati elemente zunajumetnostnega sveta in jo povezovati z raznimi urbanimi prostori, druzbenimi konteksti itn. Ožje umetnostno področje na razstavi bodo dopolnjevali izbori fotografije, arhitekture, oblikovanja in filma, pripravljeni s pomočjo zunanjih sodelavcev. Spremna publikacija bo poleg novih tekstov predstavila obsežen izbor kritiških besedil in spisov umetnikov iz tega časa.

Mislim, da smo tukaj, še posebno mi v Jugoslaviji, imeli srečo. Kajti trdim, da bi vsaj v Sloveniji večina intelektualcev, ki jih poznam, celo umetnikov, na vprašanje "Kaj je raj?" odgovorila " '85 do '88."To je bilo namreč neko čudno obdobje, v katerem so komunisti izgubljali svoj moč, nova oblast pa še ni prišla. In komunisti, ki so vedeli, da izgubljajo, so se strahovito bali; v bistvu so podpirali vse po vrsti. Hočem reči, prihajalo je do tragikomičnih prizorov, pravi Slavoj Žižek in ima v mislih predvsem dogajanje na tako imenovani »alternativni kulturni sceni«, ki se je nekako vendarle zanašala na režim, ki ga je spodnašala.

Arhitekturno dogajanje obravnavanega obdobja je zaznamovalo predvsem nekaj kvalitetnih teoretskega besedil, v nasprotju z relativno skromnim številom realizranih del. Leta 1987 je izšla knjiga Iz arhitekture, ki pomeni prelomnico v slovenski arhitekturni teoriji in združuje teoretsko razmišljanje dveh avtorjev in dve temi: Vprašanja umetnosti gradnje Aleša Vodopivca in Tipologijo mestne stanovanjske arhitekture in njeno sovisnost z morfologijo mestnega prostora Janeza Koželja. Teoretsko arhitekturno delovanje so dopolnjevali s svojimi knjigami arhitekt Janko Zlodre (Oikos in Drugo: O Loosu in Wittgensteinu) , umetnostni zgodovinar in sociolog Braco Rotar (Risarji : učenjaki: Ideologije v urbanizmu in arhitekturi) in urbani sociolog Pavle Gantar (Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje).

Dodatna značilnost takratnega arhitekturnega delovanja je iskanje potrditve v svetu - predvsem s pomočjo razstav in vsakoletnimi piranskimi srečanji. Leta 1986 je Boris Podrecca s sodelavci pripravil veliko razstavo arhitekta Jožeta Plečnika v Centru Georges Pompidou v Parizu, ki je pozneje potovala v New York in prišla tudi v Ljubljano. V nasprotju s preteklimi obdobji je v tem času arhitektura večinoma izgubila povezavo s konsistenco specifične slovenske modernistične tradicije. Na razstavi predstavljena arhitekturna dela predstavljajo ozek segment redke kvalitetne avtorske arhitekture.

Kustosa razstave Razširjeni prostori umetnosti sta Igor Španjol, Igor Zabel, pomagali pa so jima strokovni sodelavci: Lara Štrumej (fotografija), Tina Gregorič, Tadej Glažar (arhitektura), Vesna Teržan, Barbara Predan (oblikovanje), Silvan Furlan, Majda Širca (film), Tomaž Toporišič (gledališče), Uršula Teržan (ples).


Več:
>>Moderna galerija

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh