info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
14. 7. 2004

Obdobje problematičnih vabljenih natečajev
Natečaj, ki se že odvija za prenovo Kolizeja, vznemirja strokovno javnost, katere predstavniki se čutijo dolžne opozoriti na nekaj dejstev v zvezi s to lokacijo. DAL in ZAPS sta poslala v javnost "Skupno javno izjavo strokovnih združenj in organizacij ob vabljenem natečaju za Kolizej v Ljubljani". Besedilo izjave objavljamo v celoti.

***

V dnevnem časopisju smo prebrali, da je v pripravi projekt prenove stavbe Kolizeja v Ljubljani. Kolizej je ena izmed mestnih znamenitosti, hkrati pa tudi sramot, saj propada že desetletja. Prenova Kolizeja je nedvomno v splošnem interesu vseh meščanov Ljubljane pa tudi v širšem interesu, saj je pomemben pomnik kulturne zgodovine Slovencev. Zato je novica o načrtovani prenovi stavbe razveseljiva. Vendar se ob novici poraja kar nekaj vprašanj, ki se tičejo tako strokovnega kot javnega interesa, pa tudi varstva zakonitosti in spoštovanja pravnega reda.

1.
Zasebni investitor, ki je Kolizej kupil in namerava stavbo obnoviti, bo projekt za prenovo pridobil na podlagi natečaja. Na natečaj je povabil osem znanih tujih arhitekturnih birojev. Nič ni narobe, da je pri natečaju predvideno sodelovanje tujih arhitektov. Mednarodne povezave, izmenjave in sodelovanja so za slovenske arhitekte naravna potreba pri enakopravnem vključevanju v Evropo in svet. Jasno pa je, da mora biti tak natečaj v skladu z domačimi, a ker je mednarodni, tudi z mednarodnimi (UIA, ACE) standardi razpisovanja natečajev ter z evropskimi smernicami o enakih možnostih, pravičnosti in transparentnosti. Spodnji prag, ki še zagotavlja enakopravnost in medsebojno spoštovanje na trgu idej in projektantskih storitev, v Sloveniji določata pravni red Evropske zveze in slovenska zakonodaja.

Žal pa v primeru Kolizeja ti pogoji niso bili izpolnjeni. Razpisan natečaj ne le da popolnoma ignorira slovensko arhitekturno stroko, spregleda tudi vse veljavne zakone, predpise ter navodila o organiziranju natečajev.

V zakonsko zavezujočem urbanističnem dokumentu je za dotično lokacijo predpisana obveznost javnega natečaja. Kaj je natečaj, piše v zakonu o graditvi objektov (ZGO). Javni natečaj mora investitor izvesti v sodelovanju s poklicno zbornico, torej zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Zbornica skupaj z investitorjem določi tip natečaja - nacionalni, mednarodni, vabljeni, s predselekcijo itd., skupaj pa izbereta tudi žirijo. V primeru Kolizeja ni bilo tako. Natečaj je razpisan v nasprotju z ZGO in natečajnim pravilnikom ter brez sodelovanja pristojne zbornice. Če bi bil kot tak izveden, bi bil brez pravne veljave (le kot preverjanje nezavezujočih rešitev), in bi bilo potrebno še enkrat izpeljati zakonsko regularen natečaj.

2.
V časopisih je pisalo tudi, da se lahko po izhodiščih natečajnega gradiva sedanja stavba bodisi ohrani, bodisi poruši. Hkrati je de facto že omenjena nujnost rušitve, selitev prebivalcev in projektiranje nadomestne gradnje. Tudi če bi bil razpisan regularen natečaj, bi bil ob dejstvu, da je stavba Kolizej spomeniško zavarovana (se torej ne sme porušiti, ampak samo obnoviti v nespremenjeni obliki), neveljaven.

Zato je potrebno pred razpisom natečaja na novo določiti status varovanja obstoječega objekta. Mislimo, da v svojih pogojih (zlasti glede varovanja spomeniške dediščine) natečaj ne sme biti absolutno omejujoč, temveč vsaj toliko odprt, da bo na občutljivi lokaciji omogočil tako rešitev, ki ne bo žrtev dosedanje neproduktivne prakso, ko nam kulturni objekti fizično izginjajo, ker dosledno in togo vztrajamo na ekonomsko nevzdržnih stališčih. Zgolj s črno-belo optiko (ali ohraniti objekt v nespremenjeni obliki ali rušiti in graditi na novo) se izključuje možnost tretje poti, ki pa bi lahko bila za kulturno rešitev problema najproduktivnejša in tudi ekonomsko najbolj ustrezna: t.i. aktivna prenova, ki z novimi, avtorsko in v duhu sodobnega časa zasnovanimi posegi vzpostavlja enakopraven dialog z obstoječo stavbo, s ciljem, da v napetosti med starim in novim nastane višja arhitekturna kvaliteta. Takšni posegi so preverjeni v tisočletni zgodovini arhitekture, od antike do danes. Tudi Ljubljana ima kar nekaj uspelih primerov, kot so na primer prenove kompleksa Križank, Ljubljanskega gradu, Cekinovega gradu, Mladike, zaporov na Metelkovi (hostel Celica), Mestnega muzeja itd.

3.
Skrajni čas bi že bil, da se v Ljubljani prekine že kar nekaj časa trajajoče obdobje problematičnih »vabljenih« natečajev (n.pr. kopališče Ilirija ) in iz njih izhajajočih realizacij (n.pr. Stekleni dvor), kjer žirije, ki jih imenuje naročnik, služijo le za navidezno formalno pokrivanje zahtev ZGO in Zakona o javnih naročilih, pri ocenjevanju pa niso dovolj upoštevani ne genius loci, ne javni interes, ne strokovne kvalitete natečajnih rešitev, temveč predvsem kratkoročni kapitalski interes investitorja. Posebej zaskrbljujoče pri tem konkretnem primeru je, da pri njem ponovno sodelujejo najvišji predstavniki mestnega urbanizma, fakultete za arhitekturo in celo spomeniškovarstvene stroke na kulturnem ministrstvu.

Od naročnika in pristojnih zahtevamo, da se natečaj korigira tako, da bo v skladu s PUP ter domačo in evropsko zakonodajo. Razpisan mora biti kot javni natečaj, pripravljen v sodelovanju z ZAPS. Sama oblika natečaja naj se definira skupaj z investitorjem: npr. kot mednarodni natečaj s posebej vabljenimi udeleženci, ki je odprt za vse, ki bi se ga hoteli udeležiti (podobno kot je bil pred približno pred letom dni izpeljan natečaj za Potniški Center Ljubljane).

Če člani žirije, še zlasti tisti, ki so hkrati vodilni predstavniki javnih inštitucij, ne morejo zagotoviti, da bo natečaj izveden v skladu z zakoni in predpisi ter z osnovno civilno in demokratično kulturo, naj odstopijo od žiriranja zasebnega natečaja, saj njihovo sodelovanje ni v skladu s profesionalnimi standardi, ki veljajo za javne uslužbence. Pozivamo tudi MOPE kot pristojno ministrstvo, naj bolj dosledno skrbi za to, da se bodo veljavni zakoni spoštovali in izvajali.

DAL - Društvo arhitektov Ljubljane
ZAPS - Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

V Ljubljani, julija 2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Božo Rozman
natečaji, 15.7. 2004, 07:53

Pozdravljeni,

Zanima me ali se je vaša oz. naša zahteva po spoštovanju zakona
o natečajih izrazila le preko elektronske pošte ali je bila zahteva tudi
uradno poslana preko zbornice, DAL itd.

l.p. Božo Rozman


Sašo Rek
ni vse črno, kar ni belo, 15.7. 2004, 12:49

morda pa investitor išče kakšne drugačne rešitve, kot so jih sposobni producirati trije, štirje ustoličeni slovenski arhitekti, ki po sistemu rotacije projektirajo in žirirajo, in žirirajo in projektirajo, in ......
Ko je informacija o nagrajenem elaboratu znana že pred razpisom natečaja, ko se na javnem, anonimnem natečaju že ve kdo so sodelujoči arhitekti...
Mislim, da je izbira zunanjih arhitektov korak k eliminaciji obstoječe korupcije in doprinos h kvaliteti grajene arhitekture.


Saša Lavrinc
zakonitost je lepa čednost, 15.7. 2004, 14:03

Zakonitost je lepa čednost, ni pa vrlina vseh področij našega sistema. Oziroma jo je ob neučinkovitem sistemu kontrole, ki je pri izvajanju prostorskih aktov praktično mogoča le prek Ustavnega sodišča nekako neopazna. Ker članek že omenja Kopališče Ilirija - Natečaj je bil razpisan na podlagi nezakonitega izvedbenga akta, ker ga je pripravila občina sama, kar je bilo v nasprotju s tedanjim Zakonom, ki je določal način priprave izvedbenih aktov.

Mislim, da bi bilo takšnih težav manj, če bi se občinske strukture malo bolj zavedale pomena prostorskih ureditev na svojem območju, ter bi one v skladu z vsemi predpisi ob upoštevanju usmeritev soglasodajalcev razpisale javne anonimne natečaje. Le tako bodo rešitve sledile javnemu interesu.

Saša Lavrinc


T.P
za slovencke je vse tuje boljse, 16.7. 2004, 21:18

Re. na komentar "ni vse črno, kar ni belo":

Se popolnoma strinjam glede kvackanja in strikanja v zvezi z natecaji in izborom zmagovalca, a to ne pomeni, da Slovenci nismo sposobni kvalitetne sodobne arhitekture. Na natecajne razpise pride kar dober svezenj dobrih, inovativnih projektov, a ker so slovenski so "klasificirani" (recimo temu) kot nemogoci, neizvedljivi, predragi...

Kdo ve; mogoce bo pa ravno ideja tujega avtorja lahko preskocila tako razmisljanje, v smislu: "Ce pa nekaj takega predlaga ugleden tuj arhitek, potemtakem je pa menda res kvalitetno!"


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh