info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 7. 2004

Razstavi Sixpack ob rob

Miha Kajzelj
Evropa in svet si na razstavi Six pack nedvomno lahko ogledujeta kvalitetno arhitekturno produkcijo mlade slovenske generacije. Insajderja na slovenski arhitekturni sceni pa vsekakor zanimajo tudi vprašanja iz ozadja - kdo, s kakšnimi sredstvi, na podlagi kakšnih kriterijev je organiziral razstavo. Ob tem se ne moremo znebiti vtisa, da je bila z javnim denarjem in pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije organizirana razstava, katere koncept temelji bolj na zasebnem dogovoru, kot na nepristranski selekciji. Morda je sicer koncept razstave možno na določen način upravičiti, vsekakor pa je problematično, da si Sixpack lasti domeno edine mlade slovenske arhitekture. Mlade slovenske arhitekture je namreč veliko več.

Izkoristiti priliko vstopa Slovenije v Evropsko unijo za promocijo slovenske arhitekture je prav gotovo inteligentna domislica. Škoda le, da je bil izbor birojev, ki naj bi sodelovali pri razstavi prepuščen osebnemu okusu ene od sodelujočih arhitektk, edini formalni pogoj za izbiro pa je bil, da so sodelujoči študirali v tujini. Organizacija razstave je bila poverjena galeriji Dessa v sodelovanju z Moderno galerijo, ki sta bili kljub svojemu ugledu očitno pripravljeni pristati na tako vprašljive selekcijske kriterije. Mar je res študij v tujini edina točka, na kateri se presoja, katera mlada slovenska arhitektura se sme predstavljati kot "mlada slovenska arhitektura"?

Izbor je bil torej narejen brez strokovne žirije kot bi se za razstavo, ki z državnim denarjem promovira mlado slovensko arhitekturo, spodobilo. Temu primeren je tudi subjektivni nabor birojev, udeleženih na razstavi, od katerih so nekateri uveljavljeni, drugi pa so perspektivni in še nimajo kvalitetnih izvedenih del, zato se predstavljajo z idejnimi projekti. Na ta način bi se lahko predstavljalo še ogromno drugih mladih birojev, še najmanj 10 pa je takih, ki se lahko pohvalijo s kvalitetnimi izvedenimi deli, ki konec koncev v arhitekturi štejejo največ. Pogoj, da so v izboru lahko le tisti, ki so študirali v tujini pa je diskriminatoren do tistih, ki si morda dragega študija v tujini niso mogli privoščiti. Ali kot se je nekdo izrazil, da je razstava Sixpack razstava otrok bogatih staršev.

Menim, da bi moral biti koncept takšne razstave bolj premišljen in da so bili pri razstavi nonšalantno izpuščeni nekateri arhitekti mlade slovenske generacije z vrhunskimi izvedenimi in večkrat nagrajenimi deli in škoda je, da jih Evropa in svet v sklopu te promocijske razstave ne bosta videla. V izbor kandidatov za udeležbo pri razstavi po mojem nesporno sodijo vsaj še naslednji arhitekti mlajše generacije s svojimi deli: Nande Korpnik s hišo Acman v Grižah; Marjan Zupanc s počitniško hišo v Kranjski gori; Jože Peterkoč s poslovno hišo na Jurčkovi v Ljubljani; Ana Kučan, Tadej Glažar, Nicholas Dodd, Vasa Perović in Arne Vehovar z osnovno šolo v Kočevju; Marjan Zupanc, Špela Kuhar in Aleš Bizjak z velodromom v Novem mestu; Rok Klanjšček s turističnimi apartmaji na Liveku; Marko Studen in Matej Kučina z ureditvijo trga na Jesenicah; Aljoša Dekleva, Dean Lah in Milan Tomac s poslovno stavbo za Kraški zidar v Sežani; Saša Bunčič in Matevž Čelik s stanovanjskim blokom v Lescah in še kdo. Škoda, da se po Evropi hvalimo z bombastičnimi renderiranimi perspektivami virtualnih zgradb, doma pa imamo vrhunsko sveže zgrajeno arhitekturo.

Namen tega pisanja ni spodbijati nesporno kvaliteto udeleženih v skupini Sixpack, ki si je z razstavo omogočila imenitno promocijo po svetu in še najraje doma. Škoda pa je, da zunanje ministrstvo, ki je namenilo glavnino sredstev za razstavo, za izbor ki ga izvaža in promovira, ni poskrbelo s strokovno žirijo, sestavljeno iz renomiranih strokovnjakov, saj mu je dejansko na voljo precej širši korpus ustvarjalnih mladih slovenskih arhitekturnih pisarn z gotovimi izdelki. Upam, da se bodo vsi tisti na odgovornih mestih, ki so za pomanjkljiv koncept razstave vedeli že med njenimi pripravami (pa se niso ustrezno odzvali) v bodoče bolj potrudili, da bodo podobni arhitekturni dogodki državnega pomena organizirani na bolj demokratičen in bolj strokoven način.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

avsenik
inferiorni retoriki ob rob, 16.7. 2004, 01:24

mogoce bi se bilo smiselno vprasati, zakaj avtorji, ki jih nasteva in fotografira kajzelj, niso vsteti v sixpack; oziroma, se boljse, zakaj bi naj "insajderska zirija" (ki jo idealizira in ji daje puritansko vehementost) vedela vec o "outsajderskih" ekologijah, ki gredo preko zapeckarjenja"? povedano manj grobo, zakaj problematizirati jasno postavljeni izborni kriterij brez poglobljene analize?

banalno vprasanje avtorju clanka: zakaj se "insajderji" ne prijavijo na razpis, naslednjic objavljen v uradnem listu, in naredijo 2pack, 3pack, 17pack ...? zakaj problematizirati legitimnost postopka? zares, zakaj ze tocno?

vprasanja so seveda retoricna (sic!)
demokraticnost temelji na participaciji, ne na enakopravnosti, odgovornost pa se zacne ze pri (strokovni) objekitvizaciji argumentov.
tudi za pisanje frivolnega clanka.

"doma smo res vrhunsko dobri":)


Anonimnež
inferiorno, 16.7. 2004, 08:24

Me skrbi, da Sixpack ni dobil denarja na razpisu v uradnem listu.

Anonimnež
Brez naslova, 16.7. 2004, 08:44

Moje ime v pricujoci polemike zares ni pomembno, zagotovo pa je pomembno avsenikovo ime v prvem komentarju na zgornji clanek. Kajzelj namrec predstavlja svoje stalisce z imenom in priimkom, komentator avsenik, pa kot kaze nima dovolj poguma, da bi svoje mnenje podpisal. Tu se kaze osebna kultura. Kdo ima v tej razpravi prav pravzaprav ni pomembno, vse skupaj pa temelji na zavisti in zabadanju nozev v hrbet.
Gospa ali gospod avsenik, ce ste osebno vpleteni v Six Pack, potem gotovo tudi vi stojite za svojimi stalisci in se tako lahko mirno podpisete, link na Uradni list za osebno debato pa je sarkazem brez primere.


darja
tipicno, 16.7. 2004, 09:03

Samo vprasanje casa je bilo, kdaj in od kod bo priletel izbruh zavisti. Koncno je zapisan. Skoda, da ga je objavil TrajekT. Tisti TrajekT, ki zmerom objektivno preceni ustreznost prispevka. Kolegu Kajzelju in somisljenikom ostaja samo ena moznost. Organizirajo najbolj pravicno stvar in pazijo, da koga ne izpustijo. Seveda naj to storijo, preden ostarijo in postanejo uspesni.

Sicer pa smo lahko samo veseli vsega, kar se v zvezi s Sixpack-om dogaja. Postavljena sta torej vzorec in standard, ki jima je treba samo še slediti. Izbor pa... komur drago ali kakor drago.


outsider
Cestitke!, 16.7. 2004, 11:06

Spostovani g. Miha Kajzelj!
Iskrene cestitke za clanek - popolnoma se strinjam z vami, da je mlade slovenske arhitekture veliko, veliko vec, kot pa jo je po svojem okusu izbrala ena od (ambicioznih) sodelujocih inzenirk v kompletu sestih. Pa lep pozdrav!


Matevž Čelik
Prosim..., 16.7. 2004, 13:31

...ne tako težkih besed, nožev, čestitk, izbruhov ipd... Predstavljanje tiste arhitekture, ki je živa in v nastajanju, v razmerah, kakršne pri nas so, žal ne more biti sistematično in vseobsegajoče, ker ni javne ustanove, ki bi se s tem ukvarjala. Jasno, da v takih pogojih vsak sam naredi to kar lahko naredi in kakor se njemu zdi prav. Maksimalno objektivnih postopkov pač tako ne more biti, ampak so vedno osebne strategije. Razstave se odvijejo občasno, v krčih, namesto rutinsko. V smislu teh krčev je razumeti tudi komentarje, ki jih spremljajo. Vedno kdo ostane zunaj, vedno je kdo pozabljen in vedno kdo ne more narediti razstave. Trajekt je ob sprejemanju nacionalnega kulturnega programa zahteval, da se vanj vključi nekaj, kar smo poimenovali "nacionalna arhitekturna hiša". Mislim, da je to tisto, za kar se moramo skupaj zavzemati. Potem se nam ne bo potrebno več pogovarjati o "inferiornostih".
Kar pa se tiče objav, je tu prostor za najrazličnejse prispevke. Njihovo ustreznost pa lahko pokomentira vsak sam. Zato pa imamo tole okence na koncu vsakega članka.


petra
Brez naslova, 16.7. 2004, 13:54

popolnoma dovolj argumentiran članek, s katerim se kot mlada arhitektka strinjam.

Blondie
Il Buono, Il Brutto, Il Cattivo, 16.7. 2004, 15:18

You see, in this world there's two kinds of people, my friend: Those with loaded guns and those who dig. You dig.

Andrej Hrausky
Brez naslova, 16.7. 2004, 15:58

Mi je vsec da se odkrito govori o stvareh. Vendarle manjsi zagovor. Kot direktor galerije, ki je razstavo organizirala nisem opazil, da bi izbor pripravila neka kolegica. Pri razstavah sta mozni dve selekciji, po posameznih objektih, ali po avtorjih. Pri razstavi SIXPACK smo zeleli predstaviti najmlajso generacijo arhitektov, ki se je izoblikovala ze v novih razmerah v novi drzavi in je dosegla tudi mednarodni odmev (Architect of the Year, etc.). Znacilno za to generacijo je tudi studij v tujini (ki je bil prej zelo redek), pa tudi to, da so relativno mladi prisli do relativno velikih nalog. Tu se mi ne zdi nepomembno, da razmisljajo podobno, kar daje razstavi prepoznaven pecat, ki smo ga skusali se poudariti z grafiko kataloga (Slavimir Stojanovic). Projekt je bil financiran na podlagi javnega programskega razpisa ministrstva za kulturo in sele potem, ko je bil potrjen, je zunanje ministrstvo prispevalo del denarja. Zunanje ministrstvo je tudi povedalo, kje v tujini zeli razstavo in jo je tudi pomagalo organizirati. Pri katalogu pa smo potrebovali tudi sponzorje.

anonimno
Brez naslova, 16.7. 2004, 15:59

Cel naslov razstave je: SIXPACK - sodobna slovenska arhitektura.
Bolj prav bi bilo na primer: šest primerov mlajše sodobne slovenske arhitekture. Ker gre za po tujini potujočo razstavo, se mi zdi še posebej prenapihnjen naslov.


ales zupancic
jok, 16.7. 2004, 20:16

vsi ki jokate in jamrate nehajte jokati in jamrati in zgodite akcijo
namesto jokanja in jamranja. zgodite se.
madon[n]a?


tomaz
zavist, 16.7. 2004, 21:37

Zgodil se je nekdo z idejo.
Zgodilo se je da se je zelo potrudil.
Zgodilo se je, da jo je celo izpeljal.

ZGODILO SE JE, DA SE ZAVISTI POLNI NESUDELUJOCI SEDAJ USAJAJO.

malo manj opravljanja in malo vec dela - ne samo cakat da stari padejo iz neba


quazi-muda
Brez naslova, 17.7. 2004, 14:40

miha, zdaj imas koncno (upam) motiv da tudi sam nekaj naredis...............samo ne bodi (spet) tako ŠKRT

Anonimnež
pogled iz drugih "vod", 17.7. 2004, 15:57

Sama ne prihajam iz vrst arhitektov, sem pa z zanimanjem spremljala celotno razpravo (in razstavo). Pridružujem se mnenju M. Kajzerja, da take vrste razstava ne more predstavljati tega, čemur bi rekli "pregled slovenske arhitelkture" in v zgibanki sem v resnici pogrešala ime kustosa, selektorja ipd. Po drugi strani pa je razstava dokaz, da je organizacija podobnih promocij stvar, ki ni nemogoča in se jo da izvesti. Zato organizatorjem vse čestitke!
Sicer pa, kot je omenil M. Čelik, se te stvari ne bi dogajale, če bi katera izmed nacionalnih inštitucij delala redne letne lai bienalne preglede sodobne arhitekture.


Nande korpnik
odgovorom ob rob,, 18.7. 2004, 13:56

pricujoca razprava samo potrjuje veliko tezavo slovenske arhitekture, da jo ne spremlja poklicna teoreticna kritika. Skoraj vse razstave, izborne komisije in propagande! izvajajo (izvajamo) arhitekti sami. Nasa znanja so v soocanju drugacnih zal prevelikokrat samo konkurencne narave in nimajo znanstvene teze. Tako pac je. Seveda je se vedno prav je, da arhitekti ne cakamo na institucionalno izsolane teoretike in da skusamo sami nadomestiti manjkajoci clen socializacije nasega dela. Vsaka arhitekturna razstava je dobra, danes se posebej pa ceprav postaja fragmentacija arhitekturnih kreacij vedno vecja.
Vendar, spektakelsko nastopanje je ze samo posebi lahko tudi spekulacija in organizatorji oziroma tisti, ki si upajo nastopati in se reprezentirati, morali vzeti v zakup svojo (ne)zavestno netocnost. 6ix:pack predstavljajo zanimivi avtorji in nekateri, ki sele obetajo da bodo nekoc (morda) dobri arhitekti. Razstava je zanimiva, nikakor pa to ni Contemporary slovenian architecture (Sixpack: Slovenska sodobna arhitektura). In ker je razstava vezana tudi na proracunska sredstva; zal ta mali protokolarni spodrsljaj jemlje tako organizatorju razstave, kot avtorjem delcek njihove legitimnosti. Povsem po nepotrebnem!
Pa se to: ne gre za nikakrsno nevoscljivost. Izbor Mihata Kajzela mi godi, osebno pa ocenjujem, da stilno ne sodim v druzbo sixpacka-a in ob njihovi slavospeli ne dozivljam nobenih traum. Oglasil sem se, ker kriticnost cenim in vec jo bo bolj bodo postajali vsi postopki prebiranja transparentni in kot taki mogoce manj krivicni. Krivice pa je po mojem osebnem mnenju pri nas veliko (od Piranskih dnevov arhitekture naprej,...), ker pac ocenjujemo sami sebe in redki so arhitekti, ki skozi kritiko drugih ne zrcalijo svojega nazorja in (ne)zavestno propagirajo svojo delo.
Osebno se ne stejem vec za mlado slovensko generacijo. Prisel sem v svoja kreativno zrela srednja leta in imam za sabo ze dosti iskusenj. Intimno sem obcutil tako diskriminacijo kolegov, kot osebni triumf arhitekta in da ne bo panike menim, da se stanje postopoma spreminja na bolje. Ampak naj vas to ne uspava, kritike je se vedno premalo!


ursula
diskusiji ob rob, 19.7. 2004, 13:04

torej lahko prav kmalu pričakujemo še eno razstavo o slovenski arhitekturi :D
upam, saj res ne bi bilo lepo da bi avtor in (nekateri) komentatorji ostali samo pri nerganju, ko pa je (očitno) še toliko slo arhitekture vredne pozornosti...


Jasmina Držanič
Brez naslova, 23.7. 2004, 10:50

Ker sta me že dva vprašala, če sem jaz Blondie - ne nisem. In naj ob tem povem (kot nekdo, ki tudi ni arhitekt): vsi ljudje na svetu se lahko razvrstimo v koordinatnem sistemu, kjer bo x os šla od genijalnosti do bebavosti y os od marljivosti do lenobe in z os od zadovoljstva do nezadovoljstva. In sedaj naj vsak od tistih, ki so tu razlivali svojo bolećino resno premisli, kje so njegove xyz pozicije in naj si skrajno resno odgovori, kja bi še potreboval za to, da bi šel po z osi gor. In naj na poti po z osi čimprej odvrže nevoščljivost (ker je slednja tam, kjer ima z minus) in začne z resnim treningom prijaznosti in učenjem veščin čestitanja (recimo vsem, ki so delali to razstavo, pa še kakšno drugo).

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Jože Peterkoč: Multipla, Ljubljana


Nande Korpnik: Hiša v Grižah


Nicholas Dodd, Tadej Glažar, Vasa Perović, Arne Vehovar in Ana Kučan: Osnovna šola Rinža, Kočevje


Rok Klanjšček: Počitniško naselje Livek nad Kobaridom


Marjan Zupanc, Špela Kuhar in Aleš Bizjak: Velodrom v Novem Mestu


Matej Kučina, Marko Studen: Prenova Čufarjevega trga na Jesenicah

na vrh