info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
16. 7. 2004

Prostorski red Slovenije - sodelujte pri pripravi novosti

Maja Simoneti
Na prostorski konferenci o predlogu Prostorskega reda Slovenije se je v sredo 14.julija zbralo kakšnih 70 obiskovalcev. Minister Kopač in takrat še državni sekretar Novak sta izrazila upanje, da se bo na pripravljeno gradivo v času javne razprave, ki traja do 8.avgusta, zbralo čimveč, kar najbolj konkretnih odzivov. V avgustu bo sledila obravnava pripomb in zavzetje stališč do pripomb. Namera pripravljavca je omogočiti Vladi sprejem dokumenta v septembru.

Prostorski red je državni akt za uveljavljanje načel vzdržnega prostorskega razvoja, vzpostavljanje primerne ravni prostorskega načrtovanja, spodbujanje kakovostnega prostorskega načrtovanja in doseganje večje stopnje urejenosti prostora. S prostorsko konferenco o Predlogu prostorskega reda Slovenije se je začela javna razprava o dokumentu, ki je po besedah ministra Kopača novost v domačem in evropskem okolju. Ko bo 20. julija uradno stopila v veljavo Strategija prostorskega razvoja Slovenije, bo ta prevzela vlogo nekdanjega državnega plana, je razložil minister in pripomnil, da se je pripravljavcem zdelo, da vmes med državno in občinsko ravnijo potrebujejo še nekaj in tako so si »izmislili« niz splošnih pravil za urejanje prostora. Dokument, ki ta pravila povzema se imenuje Prostorski red Slovenije in bi, če ponovno citiramo ministra, teoretično moral stopiti v veljavo dan za Strategijo.

Uradna predstavitev pripravljenega gradiva je potekala hitro in se je same vsebine gradiva dotaknila predvsem strukturno. Odmoru je sledila organizirana razprava. K razpravi sta se prijavila dva urbanista, dva predstavnika nevladnih organizacij in dva župana. Medtem ko je župana zanimalo predvsem, kako lahko novi akt prispeva h krajšanju, poenostavljanju in pocenitvi poti do novih zazidljivih površin, sta urbanista opozarjala na posamezne vsebinske pomanjkljivosti. Miran Gajšek je opozoril na vlogo, ki jo razvoju v prostoru pripisuje EU in posredno s tem tudi na vlogo prostorskega planiranja ter to povezal z domačimi razmerami v katerih se odraža premoč sektorskih zahtev po ravnanju v prostoru nad univerzalnimi principi urejanja prostora. Usklajevanje interesov in sodelovanje z udeleženci pri pripravi razvojnih načrtov je domena prostorskega načrtovanja, ki pa brez ustreznih instrumentov opravlja samo del funkcij. Ivan Stanič je načeloma pohvalil pripravljeno gradivo in izrazil upanje, da bo še prečiščeno in dopolnjeno predvsem v smislu proaktivnega, odprtega ter kar seda enakomernega spodbujanja razvoja, saj je v pripravljenem materialu po njegovi oceni možno odčitati pretirano konservatorski duh.

Poglejmo hitro, kaj čaka nestrpnega bralca v gradivu, ki nam ga prek spleta vsem ponuja v branje in priporoča v dopolnitve pripravljavec. Pravila so v predlog Prostorskega reda Slovenije urejena v pet poglavij:
- splošna pravila prostorskega načrtovanja,
- pravila za členitev prostora
- pravila za načrtovanje poselitve in graditve objektov
- pravila za načrtovanje in graditev gospodarske infrastrukture
- pravila za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev v krajini.
V splošnem delu so pravila opredeljena kot zahteve in usmeritve, podan je obsežen pojmovnik in niz pravil, ki opredeljujejo tako vsebine strokovnih podlag kot načela, ki naj vodijo izdelavo prostorskih aktov. Poglavju o funkcionalnih in namenskih členitvah prostora sledi kompleksen del o poselitvi in graditvi objektov, ki vključuje obsežna in mestoma dokaj podrobna pravila za gradnjo in urejanje objektov, infrastrukture in odprtih površin. Poglavju o gospodarski infrastrukturi sledi poglavje o posegih v krajino. Obravnave vsebine zaenkrat med seboj še niso uravnotežene v smislu podrobnosti in nazornosti podanih pravil. Predvsem pa je izhodišče, da so pravila lahko podana v obliki zahtev ali usmeritev omogočilo, da se je v dokumentu pojavil kup priporočil, ki so načelom dobra in strokovno seveda več kot sprejemljiva, jih pa nikakor ne bomo znali prevesti v dnevno načrtovalsko prakso. In vendar bolj kot na enem mestu zbrano znanje potrebujemo orodje, ki nam bi v praksi omogočilo, posamezne rešitve izpeljati. Prostorski red Slovenije smo si zato zamišljali kot tisti akt, ki bo v urejanje prostora ob odsotnosti standardov vnesel kriterije za na primer prostorsko racionalno načrtovanje komunalnih vodov (maksimalna širina koridorja) ali pa nedvoumno zahtevo, da se gradnja novih stanovanjskih enot poveže tudi z ureditvami za preživljanje prostega časa otrok in drugih odvisnih prebivalstvenih skupin (mera na stanovanjsko enoto). Hočem reči, da večina zapisanega v pripravljenem gradivu ni nikakršni urbanistični novum. Nova bi lahko bila zahteva države, pravilo torej in nikakor zgolj usmeritev, da je treba na vsakih deset novih stanovanjskih enot zagotoviti tudi prostor za skupne odprte površine.

Odziv na pripravljeno gradivo Prostorskega reda je zaenkrat možno oceniti kot skromen. Po eni strani je to razumljivo, saj si niti tisti, ki so dokument prebrali ne predstavljajo točno, kakšno vlogo naj bi pravzaprav prevzel v vsakdanji praksi. Ker je po drugi strani izdelava prostorskega reda države predpisana z zakonom in nenazadnje obstaja celo pravilnik za njegovo izdelavo, pa nam je težko vseeno, kakšen bo prvi primer dokumenta in katere funkcije v sistemu urejanja prostora bo prevzel.

Kot je bilo razloženo na prostorski konferenci bo splošnim pravilom, ki jih povzema Prostorski red sledil niz podrobnih pravil, ki se bodo pripravljala po potrebi. In seveda bo stroki dana priložnost, da bo v nadaljevanju spisala še niz priročnikov, ko bo zbrala dovolj znanja o posameznem področju. Ko so tako po dvorani plavale besede o pričakovanem dopolnjevanju in razvoju dela na sistemu pravil za urejanje prostora v Sloveniji v smislu podrobnosti in priporočilnosti, se je za trenutek zazdelo, kot da je prav to delo tisto okoli katerega se vse skupaj vrti. Kako naj si sicer razlagamo, da je bilo več besed namenjeno tem razlagam, kot funkciji, ki jo bo v sistemu urejanja prostora opravljal Prostorski red Slovenije.

In vendar nas bi moralo zanimati samo to, čemu bo služil dokument, ki ga Vlada tik pred novimi volitvami tako hiti sprejemati. Glede na skromno in neprepričljivo predstavitev funkcionalne vloge tega dokumenta v urejanju prostora v Sloveniji, bi stroka morala prihodnja dva tedna zagrizeno pisati pripombe, ali pač preprosto preprečiti sprejem vsebinsko sicer zanimivega a povsem ne - operativnega / ne - zavezujočega akta. Razen seveda, če stroki niso dovolj že obljube o delu, ki ga bo še lahko opravila v smiselni navezavi s tem in povezanimi akti. Če je tako, potem je res dobro, da tudi na tej prostorski konferenci ni bilo novinarjev. Zakaj že mediji vztrajno molčijo o vsem kar se tiče urejanja prostora? Zato ker ni o čem pisati, ali ker je tako vsem najbolj prav? Medtem, ko tako novinarji prizadevno spremljajo razprave o Strategiji razvoja Slovenije in različnih drugih bolj sektorsko obarvanih strategijah, običajno ne dobijo nikakršnih namigov, da je z vidika urejanja prostora možno na stvari pogledati tudi drugače. Prostorski red je zato na dobri poti, da postane vase zazrt slovenski unikum.


Več:
>>Predlog besedila Prostorskega reda Slovenije / *.pdf (325 kB)
>>Obrazložitev in utemeljitev Prostorskega reda Slovenije / *.pdf (184 kB)

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Alma Zavodnik Lamovšek
Kakšen akt je PRS?, 19.7. 2004, 13:02

Komentar, ki ga pošiljam je del prispevka, ki je bil predstavljen in objavljen v zborniku lanskoletnih Sedlarjevih srečanj. Ker dvomim, da je bil zbornik dostopen širši javnosti, se mi zdi smiselno, da ga ponovno objavite kot del komentarja na zgornji prispevek. Ob tem bi dodala le to, da je stroka (vsaj tisti, ki se želimo resno ukvarjati z urejanjem in načrtovanjem prostora) že utrujena od pisanja pripomb in predlogov, ki jih nihče ne upošteva. Morda je tudi to razlog za tako majhno zanimanje ob pripravi v resnici ključnih dokumentov, ki bodo v bodoče krojili urejanje slovenskega prostora.

Komentar je objavljen v rubriki AKCIJE. http://www.trajekt.org/akcije/


Saša Lavrinc
Molk medijev, 23.7. 2004, 13:38

Čemu novinarji vzrajno molčijo? Po mojem zato, ker se na zadevo ne spoznajo. Enostavno je videt ceno operacijske mize in jo primerjat z drugo ceno, nekoliko bolj zapleteno pa se je znajti v godzu pravilnikov o pripravi aktov, med samimi že sprejetimi akti, akti v pripravi in pravilniki v pripravi. Na širši krog ljudi ta suhoparna gradiva ne naredijo vtisa.

Sama sem od prostorskega reda pričakovala pravila obnašanja na posameznih regijah, ki jih hje razpoznala Strategija. Namesto tega dobimo v nedogled ponavljanje zguljenega stavka, da je pri načrtovanju v prostoru potrebno spoštovat danosti prostora, krajinske razpoznavnosti in tako naprej. Razumem, to je strateška usmeritev, ki jo je nakazal Zakon o urejanju prostora in jo je povzela Strategija, jo povzema Prostorski red Slovenije in, Bog ne daj, da jo povzele še Strategije in Redi občin. Od reda bi se spodobilo, da bi podal pravila obnašanja v posameznih območjih krajinske razpoznavnosti. Kras npr. sega čez več občin, državnega pomena je ohranjat kras razpoznaven, zato je popolnoma logično, da bi ta pravila moral prinesti Red. Občinske Strategije in Redi bi ta pravila povzeli in po potrebi dopolnili s podrobnejšimi pravili. Menim, da med temeljna pravila na krasu sodi npr. pravilo o naklonu strehe in njeni kritini. Odlašanje dokumenta, ki bi rekel bobu bob ohranja stanje, ki v prostoru dopušča različne možne razlage.

Sicer pa, ne glede na vse pravilnike in prostorske akte, življenje najde svoja pota. Naj omenim dva primera:

1. Če bo v Šenčurju ob krožišču na odprtem prostoru zrasel rastlinjak, ki bo zakrival vedute proti Karavankam, bo to rezultat politike, ne stroke. Zadnjo besedo k novim poselitvenim območjem reče Vlada, ki v zadnjem času ne spoštuje več mnenja posameznih soglasodajalcev.

2. V Tržiču so tesno ob mestnem jedru zgradili novo šolo s telovandnico. Staro šolo nad mestnim jedrom Tržiča (brez gradbenega dovoljenja) podirajo. Območje šole je območje centralnih dejavnosti. Skladno s predpisi in postopki bi bilo potrebno spremenit prostorskoi dokumentacijo, ki bi v skladu s smernicami soglasodajalcev in seveda v skladu z upoštevanjem prostorskih analiz v občutljivo vplivno območje Mestnega jedra Tržiča podala rešitev za drugačno izrabo prosotra. Primerna naloga za natečaj.

Dejstva: Izdelani so PGD načrti stanovanjskih hiš vaškega izgleda - predno se je postopek za spremembo prostorskega akta, ki bo omogočal novo načrtovanje, sploh začel. Ob takšni praksi je pravzaprav vseeno, kaj piše v Prostorskem redu.

PS. Podatki so vzeti iz službenega življenskega oklja. Če sem povedala kaj preveč, sem to zato, ker mi tako malo odleže. Večkrat sem premišljevala o internetni strani, na kateri bi se razni uslužbenci lahko izpovedali.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh