info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
31. 7. 2004

Kaj menijo o prostorski kulturi v Nacionalnem svetu za kulturo?

Maja Simoneti
Poziv ministrici, naj javno obrazloži sestavo novega Nacionalnega sveta za kulturo. Ustvarjalci na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma ugotavljamo, da Ministrstvo za kulturo s svojimi dejanji vztrajno zapostavlja vlogo prostorske kulture v slovenskem kulturnem prostoru.

S sestavo novega Nacionalnega sveta za kulturo se zato stroke, ki so na začetku tega leta ministrstvo in državni zbor opozorile na preveč obrobno vlogo prostorske kulture v Resoluciji o Nacionalnem programu za kulturo, težko sprijaznijo brez dodatne razlage. Ustvarjalci s področja arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma vztrajamo, da so podobe naših mest in naselij ter kulturne krajine prvine nacionalne kulture in identitete. Zato zahtevamo, da se kulturne aktivnosti, ki se nanašajo na arhitekturo, urbanizem in krajinsko arhitekturo, dosledno in ustrezno obravnava v programih in aktivnostih ministrstva za kulturo.

Stopnja prostorske kulture v Sloveniji je vse prej kot zadovoljiva, ne glede na to ali jo merimo z odnosom do pravnega reda na prostorskem področju, z odnosom do kulturne dediščine, s kvaliteto novogradenj, ali kvaliteto bivalnega okolja v naših naseljih. Arhitekturno ustvarjanje je zato skupaj z urejanjem prostora v bližnji prihodnosti potrebno razvojnih spodbud in ambiciozne promocije v vseh razsežnostih od izobraževanja do dobre prakse, ki edina lahko pripomore k temu, da bosta arhitekturna dediščina in nova ustvarjalnost ostali vsebinski del nacionalne identitete in prepoznavni prvini razvoja tudi v razširjenem prostoru Evrope.

Ko je Zavod za prostorsko kulturo Trajetk z gornjim zapisom konec januarja letos pozval Ministrico za kulturo k spremembam Resolucije o nacionalnem programu za kulturo, je poziv sopodpisala vsa organizirano delujoča stroka v Sloveniji. Dopis s podpisi predstavnikov: Društva arhitektov Ljubljana, Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Fakultete za arhitekturo in Oddelka za krajinsko arhitekturo pri Biotehniški fakulteti je Trajekt odposlal tudi vsem poslanskim skupinam. Medtem ko s strani ministrstva nikoli nismo dobili odgovora na pripravljeno amandmajsko gradivo, je bila Resolucija sprejeta in prostorska kultura je na ministrstvu za kulturo še naprej obravnavana brez jasne strategije.

Tako je bil na primer tik pred poletjem izveden kadrovski razpis za kandidata, ki naj bi spremljal stanje na področju arhitekture in oblikovanja ter predlagal ukrepe in pripravo razvojnih projektov na tem področju ter izvajal različne koordinacije in medresorsko usklajevanje na področju tvornosti arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma in podobno. Razpis bi lahko razumeli kot pozitivno spremembo, če ne bi bila za opravljanje delovnih nalog zahtevana univerzitetna izobrazba družboslovne smeri ali visoka izobrazba organizacijske smeri. Podobno kot pri imenovanju Nacionalnega sveta za kulturo seveda ni tema ime, pač pa vprašanje kakšna praksa, izkušnje in izobrazba posameznika lahko opremijo za delovanje v prid razvoja prostorske kulture in z njo povezanih strok na Slovenskem.

V skladu z zapisanim se Trajekt kot letošnji dobitnik Plečnikove medalje za promocijo prostorske kulture čuti dolžan javno pozvati ministrico za kulturo gospo Andrejo Rihter, da javnosti smiselno razloži, po kakšnih strokovnih merilih je bil oblikovan novi Nacionalni svet za kulturo in kako bo z ozirom na strokovni opus članov deloval v prid razvoja prostorske kulture.

Hkrati želimo v imenu "arhitekturne" javnosti tudi ponovno pozvati Ministrstvo za kulturo, da izkoristi notranje možnosti in vendarle opredeli Arhitekturo, kot samostojno ciljno področje, ki naj združuje ustvarjanje s področij arhitektura, krajinska arhitektura, urbanizem, oblikovanje in druga področja povezana z urejanjem prostora, kot samostojno področje kulturne dejavnosti. Glede na razpon tvornosti na področju, je možno samo tako načrtovati usklajene splošne cilje ter prioritete in ukrepe. V ta namen tudi predlagamo, da Ministrstvo za kulturo zaposli nacionalnega koordinatorja za dejavnosti na področju Arhitektura z ustreznimi znanji.


Več:
>>Kultura in arhitektura spet po počitniško, TrajekT 12.7.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

dr.Boris Gaberščik
slovenska krajina in kulturna politika, 1.8. 2004, 13:32

Pridružujem se akciji Trajekta in kar je o tem dosedaj napisanega. Katastrofalno je za Ministrstvo za kulturo, da ne premore tako širokega pogleda kot ga zahteva obravnava slovenske kulturne krajine. Že vrsto let opazujemo kako se naša kulturna krajina kvari. Kulturna krajina naj bi bila vendar odraz našega kulturnega odnosa do naravne krajine do vasi in mest v njej, saj ta celovitost prikazuje kako močna ali slaba je naša kulturna zavest kako slabo ali dobro znamo opazovalcu predstaviti našo slovensko identiteto. Nekulturno se vedemo do naravnega prostora z neštetimi nepotrebnimi posekami, divjimi gramoznicami in nenačrtnimi ogolitvami pobočij, divjimi odlagališči, s spreminjanjem avtohtonega rastlinstva in vnašanju ekzotov, uzurpacijami rečnih bregov in jezerskih obal. Nič boljši ni naš odnos do grajene strukture, do arhitekture, kjerne sledimo zgodovinsko raščenim vasem in mestom in nasilno spreminjamo zazidalne sisteme, rušimo urbano podobo, stavbne gmote, vnašamo v lokalni prostor in stavbe tuje arhitekturne prvine, ograje, balkone, okenske elemente, barvno neusklajene akcente. Zato me ne čudi, da tuji gostje ne morejo prepoznati slovenskih značilnosti kulturne krajine,
ki je viden element naše identitete. Ministrstvo za kulturo bi v taki situaciji moralo prvo ukrepati, vsaj tako upam, ko nam vlada dnevo dopoveduje kako so v liberalni politiki najbistrejše glave na tem svetu.
Primer obravnave problema kulturne krajine, varovanja kulturne krajine in njene promocije žal govori drugače. Če že nam ne verjamejo, pa naj malo bolj pozorno pogledajo v Avstrijo ali Švico kjer so problem promocije kulturne krajine zastavili resno in s premislekom. Kulturna krajina je tudi domovina Slovencev v kateri naj bi se počutili dobro in zadovoljno in ki bi naj nudila obilo kulturnih estetskih užitkov urejenosti in lepote.


sysyphe
PREVIDNO., 6.8. 2004, 17:31

Ministrstvo za kulturo naj ima nalogo spremljati dogajanje v zvezi z arhitekturo, oblikovanjem, krajinarstvom, in reagirati na nepravilnosti, ki se v zvezi s tem dogajajo. Pri tem se lahko jasno naslanja na obstoječo zakonodajo, ki pa je artikulirana precej splošno.
Gre za problem, ki se bolj tiče pravništva in humanistične strokovnosti.
Vprašati se moramo, kaj s tem mestom dejansko pridobimo, z ozirom na suverenost ustvarjanja?
Kaj je moč kulturnega koordiniranja arhitekturnega dela ali dejavnosti?
In sploh, čigava naj bo ta moč?
Mislim, da poklic arhitekta na tem mestu ni primeren. To bi bila klofuta v lasten obraz. Mislim, da je na tem mestu potreben človek najvišje humanistične in pravne indoktriniranosti.


JD
RE na Sizifa, 10.8. 2004, 12:12

Verjetno je bila beseda "indoktriniranost" malo nerodno izbrana, bogdedaj, da ste mislili resno...
Drugače pa: zadnji humanisti, ki so s širokim pogledom na svet in mislili na urejanje države, so živeli v Novem Veku, s tem, da so že takrat "motili". Rousseau se je najbolje počutil v izolirani Švici, kjer je v miru sanjaril o vrnitvi v krepost primarne družbe, Voltaire-u so pa "dali vedeti", da naj se raje umakne iz Francije, po tistem, ko je zakapiral matematični kiks na državni loteriji in "malo preveč" zadel... Hegel je sanjal o prosvetljenih birokratih, dokler ni ugotovil, da tega preprosto ni in je vse pozitivne lastnosti, ki jih ni našel pri praktičnem urejanju stvari, alociral v absolutnega duha. In other words: prosvetljenca, ki bi bil že skoraj perfekten NI (družbena delitev dela gre zadnjih petsto let v drugo smer). Ga ni za nobeno področje državnega urejanja, pa tudi za zasebno urejanje ga ni. Ga ni na svetu, ga ni v EU in ga seveda ni tudi v ljubki in na trenutke kičasti Sloveniji. In ga seveda tudi ni za arhitekturo. In ker prosvetljencev ni, moramo akceptirati nepopolne približke. Recimo take, ki imajo vsaj papir, kjer piše, da so ljudje diplomirali (kar pomeni, da so neka znanja po sili razmer ostala v glavi). In pozicije, kjer naj ti ljudje delujejo (in ta del mora zagotoviti država).


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh