info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 8. 2004

Natečaj za Bonifiko v Kopru - zgodba od znotraj

Miha Kajzelj, Mojca Lenart
Dokument, ki vsebuje zaključno poročilo natečajne komisije za OŠ na Bonifiki je datiran s 14. majem 2004. Kljub temu, da smo sredi avgusta, pa je ob izidu rezultatov na Arhiforumu še vedno pripis, da izplačila natečajnikom niso mogoča do rešitve pritožb. "Žal ne vemo roka, do katerega se bo to zgodilo..." nas obveščajo na spletni strani ZAPS.

Pri izkušnji z natečajem za OŠ Bonifika v Kopru, pri katerem sem sodeloval kot član žirije, imenovan s strani ZAPS, sem imel možnost "od blizu" spoznati delo Natečajne komisije ZAPS. Tako lahko zdaj rečem, da Natečajna komisija ni delovala vedno v korist stroke in da je bilo njeno delovanje v tekočem dogajanju v zvezi z natečaji večkrat tudi škodljivo za razvoj prakse izbiranja najboljših rešitev z javnimi natečaji. Nezadovoljstvo, ki med arhitekti vlada nad delovanjem ZAPS v zvezi z organizacijo natečajev, ni samo posledica pomanjkanja novega natečajnega pravilnika, ampak je tudi posledica elastičnega in dvoumnega izvajanja dogovorov z investitorji s strani NK ZAPS. Včasih izgleda, kot da se ta bolj zavzema, da bi na površju ohranila majavi sloves izvedbe natečajev kot pa da bi delovala v korist njegove popularizacije. Na koncu so žrtve teh manipulacij tako arhitekti, ki so zato med sabo po nepotrebnem v sporih, predvsem pa tudi investitorji, katerih projekti zabredejo v sodne mline. Zgodbo o razpletu natečaja Bonifika s kolegico Mojco Lenart, ki je na natečaju prejela 2. nagrado, objavljava kot spodbudo novo izvoljenim v organih ZAPS, da bi stvari na tem področju čimprej uredili.

1. Zmaga projekta studia Omnia s preglasovanjem
Na 7. seji žirije dne 3.5.2004 je žirija zaradi nesoglasja o najboljšem projektu izvedla glasovanje med prvimi tremi elaborati, v katerem je zmagal projekt studia Omnia (4 glasovi) pred drugouvrščenim projektom avtoric Mojca Lenart-Alenka Golob (3 glasovi) in tretjenagrajenim projektom studia Elastik. Pri tem je bila stroka preglasovana s strani investitorja. Projekt studia Omnia je korektna arhitektura, ki je bila investitorju všeč zato, ker z njo ni bilo nič narobe, ne pa zato, ker bi kogarkoli iz žirije posebej navdušila. Drugonagrajenim je bila soglasno podeljena izdelava projektne dokumentacije za most preko ceste Zore Perello Godina, kar je v poročilu navedeno kot obvezno določilo za investitorja.

2. Žirija ne izloči pravnoformalno neveljavenega zmagovalnega elaborata
Na isti seji smo med odpiranjem kuvert avtorjev ugotovili, da 1.nagrajenemu elaboratu med avtorji manjka krajinski arhitekt, ki je bil v razpisu zahtevan kot obvezni član ekipe. Tretjenagrajenim in še dvema odkupoma je manjkala bančna garancija. Kot član ekipe, odgovoren ZAPS sem zahteval, da se nepopolne elaborate, ki pravnoformalno ne ustrezajo razpisu natečaja diskvalificira in se vrstni red skladno z veljavnim Pravilnikom o izvajanju natečajev (ZDAS 1996) prilagodi novi situaciji. Torej se 1. mesto dodeli drugonagrajenim (ki so brez pravnoformalnih napak), za ostala mesta pa se razen preostalega odkupa potegujejo še ostali prej izločeni elaborati. Žirija je izvedla glasovanje o tem predlogu, pri čemer sva z Rokom Bendo ostala edina zagovornika tega pravno utemeljenega predloga (5:2). Proti je bil celo Dare Lečnik, določen s strani ZAPS. S tem dejanjem je celotna žirija v pravnem prekršku.

3. Dolepljeni na otvoritvi razstave
Na otvoritvi razstave natečajnih del 7.5. v Kopru, je bilo moč opaziti, da je nekdo na elaborat 1.nagrajenih dolepil imena treh novih sodelavcev ekipe 1.nagrajenih, ki jih v uradnih rezultatih na spletni strani ZAPS z dne 3. 5. ni bilo. Dolepljeni so bili: dr. Davorin Gazvoda udika, Tomaž Stupar udika, Edvard Štok udig. Naknadno spreminjanje uradnih rezultatov natečaja s strani kogarkoli je nelegalno.

4. Pritožba drugonagrajenk
Dne 14.5. sta drugonagrajenki Mojca Lenart in Alenka Golob na ZAPS naslovili pritožbo njunega odvetnika, da je natečajna žirija zavestno kršila razpisne pogoje natečaja in zahtevali diskvalifikacijo 1.nagrajenega elaborata, ter objavo novih rezultatov natečaja skladno s členom 6.7.2. (točka 14) veljavnega. Pravilnika o izvajanju natečajev, po katerem se na mesta diskvalificiranih pomaknejo njim sledeči elaborati.

5. Big game se začne
1. junija se je na ZAPS sestal Upravni odbor, kjer je bilo ugotovljeno, da je pritožba 2.nagrajenih utemeljena. Po kontaktih s koprskim delom žirije je predsednik NK ZAPS napisal uradno pisno mnenje ZAPS o razrešitvi tega problema, v katerem je navedel neresnično trditev, da sta 2.nagrajenki ponudili, da umakneta pritožbo, če se posel razdeli med 1.- in 2.nagrajene. Namesto da bilo uradno stališče ZAPS naj v Kopru razveljavijo in popravijo rezultate, ki so pravno nelegalni, je predsednik NK ZAPS predlagal trgovanje z arhitekturnimi storitvami 1. in 2. nagrajenih, ki se je kasneje sprevrglo v pravi bolšji trg.

6. Oh, vi boste mene učili
2. junija sta bili na sestanek v zasebnem biroju takratnega predsednika NK ZAPS Janeza Lajovica povabljeni 2.nagrajenki in jaz, ki sem ga slučajno tisti dan po telefonu spraševal, kaj se dogaja. Zato je povabil tudi mene, da bi mu pomagal 2.nagrajenki prepričat, da sprejmeta kompromis o delitvi posla. Njegov predlog je bil, da Omnia dela šolo, 2. nagrajenki pa most, krajinsko ureditev in telovadnico. V nasprotju z njegovimi pričakovanji sem jaz njega poskušal prepričat, da je delitev posla nerealna, vsekakor pa past za 2.nagrajenke. Opozoril sem ga, da je kot predstavnik NK pri ZAPS odgovoren za pravno in legalno izvajanje natečajev, zato naj zahteva od investitorja diskvalifikacijo 1. nagrajenih in podelitev 1. nagrade oškodovankam. Oh, vi boste mene učili, je bil odgovor. Pa smo se razšli.

7. Prvi je boljši
V Kopru je predsednik NK ZAPS opravil delovni sestanek samo s koprskim delom žirije, kjer so še enkrat primerjali 1. in 2. nagrajeni elaborat in ugotovili, da je 1. nagrajeni nesporno boljši.

8. Zavrnitev ponudbe
Po prejetju zgoraj omenjenega uradnega dopisa NK ZAPS z dne 2.6. sta 2.nagrajenki na njegov dopis odgovorili z zavrnitvijo ponudbe, katere osnova so neresnične navedbe. V dopisu njunega odvetnika sta ponovno zahtevali, da se zaradi neupoštevanja pravnoformalnih pogojev natečaja diskvalificira 1.nagrajene.

9. Bolšji trg arhitekturnih storitev
15. junija je predsednik NK ZAPS Janez Lajovic na ZAPS sklical sestanek, na katerem so se soočili 1.nagrajenci (Štefan Šček, Sonja Miculinić in Borut Bezjak) in 2.nagrajenki (Mojca Lenart in Alenka Golob). Na sestanek je bil povabljen tudi član žirije Dare Lečnik, da bo kot najstarejši član žirije postregel s podrobnostmi iz žiriranja. Izhodišče sestanka je bilo, naj se nasprotni si ekipi poskušata dogovoriti o delitvi posla. V Kopru hočejo 1. nagrajeni projekt in Omnio za partnerja, ker je s svojim obsežnim timom edina sposobna izvesti projekte v tako kratkem času. Dare Lečnik je 2. nagrajenkama povedal, da je njihov projekt itak grafično šibek in je že iz grafike razvidno, za katerim projektom stoji podjetje, ki je sposobno izvesti projekt v izredno kratkem času - to zagotovo ni njun projekt. Merilo za izbiro najkvalitetnejšega projekta je po njegovem mnenju hitrost izvedbe- ki jo 28 člansko podjetje Omnie zagotovo ima. Za njun projekt pa da se je že med žiriranjem potegoval samo Kajzelj. Lečnik je še dejal, da če pride do izločitve 1.nagrajenih, bo šel on do konca in bo zahteval izločitev vseh, ki so imeli pomanjkljivosti. S tem pa bi bil lahko natečaj celo razveljavljen. Šček in Miculinićeva sta nato predlagala delitev posla, 2.nagrajenki pa sta zahtevali pisno ponudbo, ki so jo izdelali kar na seji. Predlagali so delitev posla na način, da 2.nagrajenki dobita v izdelavo del njihove natečajne rešitve:
- projekt mostu, interierja šole in krajinske ureditev (kaj bi na to rekel dr. Gazvoda u.d.i.k.a.) ali
- projekt športne dvorane in projekt mostu ali
- skupno delo na projektu Omnie
Od 2.nagrajenk so nato vsi skupaj poskušali izsiliti podpis, da Omnia prevzame posel, kasneje pa bi se dogovorili, kako ga bodo delili. Povedano je bilo tudi to, da tudi če se bo posel delil, bo sklenjena le ena pogodba med Omnio in Koprom. Drugonagrajenki sta kakršnokoli podpisovanje na seji zavrnili in obljubili pisni odgovor.

9. Ne pomeni ne
16.6. sta 2.nagrajenki na ZAPS poslali pismo njunega odvetnika, v katerem sta zavrnili vse tri predloge Omnie in ponovno zahtevali iste stvari kot v prejšnjih dopisih: diskvalifikacijo in nove rezultate ter uradni odgovor ZAPS na njuno pritožbo z dne 14.5.

10. Izsiljevanje in grožnje
18.6. je predsednik NK Janez Lajovic na ZAPS-u sklical sestanek v enaki sestavi kot zadnjič, manjkal je le Lečnik, 2. nagrajenki pa sta prišli s svojim odvetnikom. Predsednik se je pred sejo trudil prepričati investitorje v Kopru, naj 2.nagrajenkam zagotovijo nadomestni projekt (če bi odstopile od pritožbe), ki bi ga naročila Mestna občina Koper in je na seji sporočil, da oni na to idejo na žalost ne pristajajo. Sporočil je tudi, da je poskušal prepričati Omnio, naj 2.nagrajenkama odstopijo enega od že pridobljenih poslov, ki jih ima Omnia. Šček na to ni pristal, ker so njihove stranke tako zadovoljne z njimi, da ne bi hotele nikogar drugega. Vseeno pa jima je ponudil sodelovanje na nekem aktualnem vabljenem natečaju, kjer imajo glede na slabo konkurenco 90% možnosti za zmago. 2. nagrajenkama je bilo na seji zagroženo, da zaradi nepomembnih formalnosti zavlačujeta postopek, sesuvata natečaj in ZAPS in da bodo v Kopru, če ne bosta pristali na sodelovanje z Omnio, razveljavili celoten natečaj. Torej jima ostaja le še sodelovanje z Omnio ali pa nič. Ponovno so poskušali od njih izsiliti kakršenkoli dogovor v zvezi s predlogi iz prejšnje seje.
2.nagrajenki z odvetnikom sta v svoji odločitvi ostali neomajni in nista podpisali ničesar.

11. Bog pomagaj ali pa Državna revizijska komisija
22. junija sta 2.nagrajenki na ZAPS poslali pismo njunega odvetnika, da ne pristajajo na nobeno od njihovih ponudb in ponovno izrazili v prejšnjih dopisih izražene zahteve po diskvalifikaciji in novih rezultatih natečaja.

12. Izhod v sili
30. junija je Janez Lajovic poklical profesorja na Fakulteti za arhitekturo, ki poslovno sodeluje z Mojco Lenart in ga prosil, da poskuša vplivati na trmasto Mojco Lenart, ki sploh noče sodelovati pri razreševanju problema. Profesor je to res poskusil, vendar neuspešno.

13. Približevanje koncu zgodbe
Po nekajdnevnem zatišju se je oglasila Mestna občina Koper z novo ponudbo: predlagali so ponovno strokovno preveritev prvo in drugonagrajenega projekta v drugem krogu natečaja, katere objektivnost bi zagotovila nova sestava žirije. S podpisom dogovora bi se pritožnici obvezali, da v primeru, da bo naročnik (MOK) ukrepal v skladu z dogovorom, pritožbe na Državno revizijsko komisijo ne bosta vložili. Natečaj bi se tako zaključil, podelile bi se nagrade, odkupi in odškodnine v nespremenjeni obliki, nova žirija določena s strani ZAPS pa bi izbrala najboljši projekt. 16.julija sta drugonagrajenki skupaj z ZAPS, MOK in prvonagrajenimi podpisali Dogovor za sporazumni zaključek natečaja in pridobitev končne idejne rešitve...

Zaključek
- aktualno delovanje NK ZAPS je neodgovorno in povzroča škodo arhitektom, investitorjem in celotni ZAPS, saj zaradi ponavljajočih se škandalov izgublja ugled v javnosti, pri investitorjih, predvsem pa pri svojih lastnih članih
- predsednik ZAPS, Viktor Pust, naj se zamisli nad svojo odgovornostjo pri razpletu dogodkov pri natečaju Bonifika
- studio Omnia je v tem procesu prav tako zmanipulirana stranka. Če bi mu zmago vzeli takoj, ko je bilo ugotovljeno kršenje pravil, bi bilo tudi za njih lažje.
- Mojca Lenart mi je kot udeleženka v dogajanju posredovala večino informacij in je zato sopodpisnica prispevka


Več:
>>Antonov trg - še en primer..., TrajekT 10.08.2004
>>Za natečaje vendarle boljši časi, TrajekT 22.06.2004
>>Tudi od Mihevčeve "Stonoge"..., TrajekT 29.3.2004
>>Arhiforum

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

brina
spremembe, 11.8. 2004, 08:19

Žalostno je vse to skup, a v bistvu nič novega. Ni prvič, da se kaj takega dogaja.
Potrebne so spremembe, vprašanje je samo kakšne in kako?!


Davorin Gazvoda
natečajne kolobocije, 11.8. 2004, 11:24

Ker se moje ime omenja v prispevku, lahko pojasnim sledeče:
kolega Tomaž Stupar, u.d.i.k.a. je sodeloval pri natečaju skupaj z ekipo Omnie. Ali je bil napisan kot član te ekipe in zakaj ne, ne vem. Ker je sodeloval z menoj pri vseh mojih projektih v zadnjih štirih letih, je po objavi rezultatov in sklepanju pogodb prišel v biro, kjer smo sestavili ponudbo za načrte krajinske arhitekture, ki sem jo podpisal jaz kot odgovorni projektant, saj bi projekt delala v vsakem primeru skupaj, kot vse ostale (kolega Stupar še ni pooblaščeni inženir). O tem, kam vse so naknadno dodajali moje ime in kakšne so bile delitve posla, o katerih je govora v prispevku, ne vem nič, nikoli o tem nisem bil obveščen. Zato se distanciram od celotne zadeve, še enkrat jasno izjavljam, da nisem sodeloval pri natečajnem projektu (v času natečaja sem bil celo službeno v ZDA), da pa sem bil pripravljen s Tomažem delati projekt. Ker me po vseh zapletih projekt ne zanima več, mi je tudi vseeno, kako bodo skuhali delitev med prva dva nagrajena (kdo bo delal hišo, kdo odprti prostor). Takšna naknadna kupčkanja se mi sicer upirajo in se čudim drugonagrjenim, da so sploh pristali na takšno igro.
Naj dodam še svoje mnenje o natečajih: namesto anonimnih natečajev, bi morali imeti javne natečaje, kjer bi se tovrstne zadrege reševale vnaprej, preden bi se pristopilo k projektnemu natečaju (izbor sodelujočih na osnovi referenc, opravline sposobnosti, ipd. - pozor: seveda ne tako kot pri Antonovem trgu). Sam sem se kot (zdaj že bivši) član Natečajne komisije tudi zavzemal za več dvostopenjskih natečajev: idejni (anketni) odprt za vse, potem pa vabljen projektni s pooblaščenimi projektanti in znanimi imeni (po možnosti nagrajeni v 1. stopnji), kjer so vse karte na mizi, žirija pa prisiljena k nenehnemu utemljevanju svojih odločitev. NK pri ZAPS je že vpreteklosti predlagala veliko konstruktivnih rešitev in še vedno poskuša (kljub sprotnim spodrsljajem). Vendar glede na poznavanje razmer na tem področju, zlasti ob branju Zakona o javnih naročilih, ZGO in ZUREP skupaj ter ob čudnem odnosu MOPE, ki ga ima do natečajev mi je jasno, da še dolgo ne bo junaka, ki bi uspel očistiti ta Avgijev hlev. Vseeno držim pesti.


Mojca Švigelj
druga stran, 12.8. 2004, 15:17

Vsekakor sem mnenja, da je potrebno urediti zadeve na področju natečajev, pa še marsikatero drugo v naši stroki (cenik, prodajanje žigov,...). Vendar! Vsaka stvar ima najmanj dve strani, v tem primeru, se bojim, jih je pa kar nekaj. Zato bi rada slišala vsaj še mnenje prvonagrajenih in ostalih članov žirije. Še posebej ker naj bi drugo nagrajeni projekt ne bil brez napak, oziroma odstopa od zahtev natečajne naloge - dvorana na koti 0,00. To sicer ne spada med pravno formalne, je pa ravno tako ali še prej razlog za izločitev.

Darko Lečnik
NATEČAJ ZA BONIFIKO V KOPRU - POGLED TUDI IZ DRUGE STRANI, 16.8. 2004, 14:52

Nimam navade polemizirati po medijih, toda ko sem prebral zgornje pisanje, je zadeva izbila sodu dno. Tandem Kajzelj - Lenart si je namreč odkrito privoščil nekorektno borbo za zmago po že izvedenem izgubljenem natečaju z prekrajanjem resnice, predelanimi in izmišljenimi citati, ter neutemeljenimi obtožbami.

Ni v navadi, da se javno razpravlja o poteku žiriranja natečajne komisije, toda naredil bom izjemo, ker je v zvezi s tem bilo "predstavljeno" že precej nekompletnih in s tem zavajajočih podatkov, po sami objavi rezultatov pa je temu sledilo tudi kar nekaj nenavadnih dogodkov;
- prvi nenavadni dogodek je vsekakor bil to, da po pritožbi avtorjev 2. nagrajenega elaborata o tem uradno ni bila seznanjena natečajna komisija, ki bi se morala sestati in na pritožbo tudi uradno odgovoriti,
- drugi dogodek je naročilo, ki ga je vodstvo zbornice dalo enemu od svojih članov, ki ni bil član natečajne komisije, za presojo legalnosti izida žiriranja (njegovega izdelka prizadeta natečajna komisija ni imela prilike videti, je pa ne glede na to, da izvajalec naročila ni pregledal niti enega od prispelih elaboratov baje dognal, da komisija ni ravnala prav),
- tretji dogodek je poskus "fuzije" dveh prvo nagrajenih elaboratov na nekaj sestankih predstavnikov zbornice z avtorji (neizpodbiten pogoj avtorjev 2. nagrajenega elaborata za odstop od pritožbe je bil tudi ta, da avtorji 1. nagrajenega elaborata izdelajo projekt PGD, PZI po njihovem idejnem projektu!?, avtorji 2. nagrajenega elaborata pa so poleg projekta mostu, ki je bil predlagan v zaključnem poročilu natečajne komisije, 2. nagrajenkam ponudili v projektiranje še celotno zunanjo in notranjo ureditev ),
- ne nazadnje je tudi nenavadno, da podaljšanje žiriranja, (za katerega sva se z kolegom Bendo že med žiriranjem zavzemala) poveri zbornica novi žiriji, ki bo plačana iz žepov prvotne žirije !? (ravnokar sem dobil dopis ZAPS, kjer me novi predsednik NK obvešča, da nismo dobro opravili svoje delo in da nam zaradi tega trga cca 30% honorarja - na žalost že na začetku opravljanja funkcije kiks s odločitvijo, ki temelji na nepreverjenih podatkih))

Zakaj sva se z kolegom Bendo zavzemala za drugi krog (ožji izbor) že pred iztekom žiriranja? Pred 7. sejo je bilo opravljeno informativno ocenjevanje elaboratov na katerem je imel največ glasov kasneje drugouvrščeni elaborat. Takoj zatem so padala opozorila poročevalcev, da ima ta sicer dobro zasnovo, da pa je v njem kar nekaj resnih tehničnih lukenj, zaradi katerih smo doslej nekaj elaboratov že izključili.
- Prva, a tudi popravljiva luknja je bila v zasnovi objekta telovadnice, ki je imela izhode in okna na prosto pod zahtevano koto +2,50 m (visoka plima)
- Druga je bila v zmedi kot med objektom in cesto tako, da je bila vprašljiva predlagana izvedba dostopa do objekta z ulice
- Tretja je bila bolj oblikovalsko arhitekturne narave, saj avtorji kljub pogojno izvirni zasnovi (tloris v obliki črke Y plus kocka za telovadnico) niso znali najti primerno ravnovesje med rigidnostjo zunanjega plašča objekta iz kamnite obloge v zeleni barvi, ki se nadaljuje z ožjimi pasovi tudi preko oken, ter predstavo o osnovnošolskem objektu, ki naj bi bil prilagojen v sociološkem in mentalnem smislu skupini, kateri je namenjen, ter okolju v katerega bo nameščen.

Zgoraj omenjene pomanjkljivosti so bile čisto odpravljive, zato elaborata nismo izključili, še vedno pa je visela v zraku možna kasnejša pritožba, ki bi po neki logiki tudi uspela, če bi elaborat zmagal. Zato in še zaradi drugih dveh elaboratov sva z Bendo sprožila preučitev možnosti za drugi podaljšani krog.

Zapisnik natečajne komisije, 6.seja, 4. tocka:
Ker člani žirije niso mogli izbrati zmagovalca, strinjali pa so se, da imajo vsa tri natečajna dela, predvidena za nagrade, pomankljivosti, ki bi se jih dalo odpraviti v podaljšanem roku, so sklenili, da se do naslednje seje pridobi mnenje ZAPS o možnosti dopolnitve treh nagrajenih del v podaljšanem roku

Zapisnik natečajne komisije, 7.seja, 1. tocka:
Ocenjevalna žirija se seznani z dopisom ZAPS članom žirije o možnosti dopolnitve treh nagrajenih del v podaljšanem roku. Na predlog predsednika žirije g. Darka Grada 7 članov žirije glasuje, ali želi na tej seji vseeno glasovati za vrstni red treh nagrajenih natečajnih del :
5 članov ZA ( Tončič, Kajzelj, Baloh, Grad, Mlinar )
2 člana PROTI ( Benda, Lečnik )
Ocenjevalna žirija se z večino odloči, da želi na tej seji vseeno glasovati za vrstni red treh nagrajenih natečajnih del.

Žirija se je vključno z kolegom Kajzeljem z preglasovanjem odločila za takojšnjo odločitev o zmagovalcu. Kot se je kasneje izkazalo, je pri večini žirije prevladala pragmatičnost in tako je z enim glasom viška zmagal arhitekturno manj atraktiven elaborat Omnie, ki pa je ravno tako bil s strani stroke predlagan v ožji izbor (pri tem predlagam kolegi Mihi, da pobrska po svojih sivih celicah in da kljub anonimnem glasovanju poizkuša ugotoviti, kdo je za kaj glasoval).

Po odprtju kuvert tretjega ali četrtega nagrajenega elaborata, je kolega Kajzelj sam ugotovil, da 1.nagrajeni elaborat nima napisanega v propozicijah zahtevanega avtorja krajinske arhitekture, oz. univ.dipl.ing.kr., in nemudoma zahteval diskvalifikacijo. Z odločitvijo smo počakali do odpiranja zadnjih kuvert, ker se je med tem že pokazalo, da tudi večina ostalih predlagancev za nagrade ne izpolnjuje vseh zahtevanih formalnosti (še trije elaborati namreč niso imeli brezpogojne bančne garancije).

Natečajna komisija se je znašla pred dilemo:
- Diskvalificirati vse tiste, ki niso izpolnjevali formalnih pogojev in podeliti prvo nagrado tistemu, ki ni v celoti izpolnjeval tehničnih pogojev,
- Diskvalificirati vse elaborate z tehničnimi in formalnimi pomanjkljivostmi (kar pomeni od šestih predlaganih za nagrade kar pet) in s tem razglasiti, da natečaj ni uspel
- Diskvalificirati vse elaborate z tehničnimi in formalnimi pomanjkljivostmi in znova izpeljati žiriranje, ter izbrati elaborat, ki je arhitekturno in tehnično inferiornejši od prvih pet, ter nagraditi druge iz izbora, ki je bil že zavrnjen (s tem bi tvegali, da odpremo kar večino kuvert in nagradimo samo tiste, ki so izpolnjevali vse formalne pogoje)
- Po odpiranju kuvert znižati formalne in tehnične pogoje, ter ohraniti vrstni red, ki je bil določen pred odpiranjem kuvert.

Komisija se je po daljšem razmišljanju in debatah z večino odločila za slednje. Menim, da smo se odločili pravilno in pošteno, saj se bi v nasprotnem primeru odpirala možnost, da nas nekdo obtoži za barantanje z nagradami pri že odprtih kuvertah, ko so znana vsa imena avtorjev. Toliko o žiriranju.

Kar se pa tiče citiranja mojih izjav, si pa dragi kolega Kajzelj brcnil v debelo temo. Če misliš, da sem glavni zagovornik 1.nagrajenega elaborata se zelo motiš. Izjava, citiram : Dare Lečnik je 2. nagrajenkama povedal, da je njihov projekt itak grafično šibek in je že iz grafike razvidno, za katerim projektom stoji podjetje, ki je sposobno izvesti projekt v izredno kratkem času - to zagotovo ni njun projekt. Merilo za izbiro najkvalitetnejšega projekta je po njegovem mnenju hitrost izvedbe- ki jo 28 člansko podjetje Omnie zagotovo ima.-konec citata, je zlonameren ponaredek in se ti zelo čudim, da si ga povzel in celo objavil. Ta "patchwork", ki sta ga skombinirala z drugo polovico tandema ima namen diskvalifikacije domnevno nasproti mislečega. Na žalost Mihina kolegica zelo slabo memorizira, kajti v nasprotnem primeru bi zagotovo vedela, da DARE LEČNIK takih debilnih izjav ne trese naokoli, še najmanj pa svojim stanovskim kolegom. Iz mojih ust je slišala samo razlago, zakaj kolege iz žirije niso prepričali s grafiko fasad, nadaljevanje pa je povsem izmišljeno in kombinacija izjave ob odprtju kuvert in vprašanju investitorja kdo je Omnia ? - moj odgovor Miha je bil, če ti še služi spomin, da je kot vem to močna projektantska skupina in da bo najbrž sposobna izpeljati projekt v nerazumno kratkem roku. Edini, ki je v tem trenutku tam osebno poznal Ščeka in je imel tudi njegovo tel. št. je bil kolega Mlinar.

Toliko o citatih in moram priznati, da so me kar šokirali.
Neizpodbitna dejstva pa so :
- da je bil Miha Kajzelj tisti, ki je na prvem sestanku žirije zahteval, da se doda k ostalim še en formalen pogoj in to je ravno sodelovanje krajinskega arhitekta,
- da je bil Miha Kajzelj tisti, ki je po odpiranju tretje ali četrte kuverte "našel" razlog ravno na osnovi taistega formalnega pogoja za izločitev 1. nagrajencev,
- da je bil Miha Kajzelj tisti, ki je po kritiki fasad Y projekta, z vegemenco garantiral ,da jih bodo že popravili,
- da je bil Miha Kajzelj tisti, ki je vstrajal na diskvalifikaciji samo 1. uvrščenega elaborata, kjub evidentnim formalnim in tehničnim napakam, ki so jih imeli ostali izbrani elaborati,
- da je bil Miha Kajzelj tisti, ki je z "zagotovostjo" vedel, da se bodo 2. uvrščeni pritožili,
- da je bil Miha Kajzelj tisti, ki je ostale pozival naj podpišejo "ločeno mnenje"
- in ne nazadnje tudi da je Miha Kajzelj tisti, ki danes pljuva na ostale člane komisije in razlaga svoje videnje neuspeha svojih varovancev (predvsem tudi po kuloarjih DESSE !?)

V nadaljevanju pa želim samo razložiti svojo vlogo, ki sem jo imel na enem od sestanku predstavnika ZAPSa in avtorjev 1. in 2. nagrajenih elaboratov. Zbornica in avtorji so kar mimo natečajne komisije začeli z razgovori o poravnavi, zato sem pristal, da se na poziv predsednika natečajne komisije pojavim na enem od sestankov in razložim potek in zaključek dela žirije. To sem tudi storil in ne glede na svoje osebno prepričanje zagovarjal zaključke komisije, ki so za vse obvezujoči. Niti najmanj nisem želel sodelovati pri "barantanju", saj so bile zame kot predstavnika žirije na tem sestanku, vse druge opcije, nesprejemljive.

Za zaključek pa moram napisati še nekaj misli o natečajih in natečajnih komisijah. Če pravilnik o natečajih ne bo dal žirijam dejanske avtonomnosti v odločanju in bodo člani žirije morali odločati o zmagovalcu pod pritiskom pritožb na račun plehkih formalnosti, potem tako imenovane strokovne žirije sploh ne bomo potrebovali več. Dovolj bo, da prvi filter opravijo uradniki, pregledajo vse formalno zahtevane elemente in ostanek predajo v obdelavo poročevalcem, ki bodo opravili selekcijo še na osnovi tehničnih elementov. Ker ni nobeden prefekten, bo nagrajenec deležen zopet kritike in pritožb kolegov in tako naprej...

Institucija natečajev je namenjena izboru arhitekturno, funkcionalno in tehnično najboljše rešitve, zmagovalni elaborat pa je včasih kompromis in ni nujno najatraktivnejša ali najsodobnejša arhitektura (saj taka arhitektura ni vedno tudi najboljša). Strokovna žirija se bori, da izmed prispelih elaboratov izlušči vsaj dve ali tri rešitve, ki konkurirajo za izvedbo, predlagan projekt za 1. nagrado pa mora v prvi vrsti izpolniti večino osnovnih funkcionalnih, sociološko kulturnih in tehničnih pogojev. Z drugimi nagradami mora žirija nagraditi izredne dosežke in s tem opraviti tudi svoj edukativni del naloge, ki je pri natečajih izredno pomembna.

Z nekritičnimi zdrahami bomo vsekakor uničili pozitivne efekte, ki jih institucija natečajev nosi v sebi. Volje je za sodelovanje vsekakor vedno manj, tako pri arhitektih kot pri investitorjih, ki nas plačujejo.

Prilagam tudi neodposlano pismo, ki sem ga hotel poslati kolegu Kajzelju ob pozivu za pridružitev k njegovemu ločenemu mnenju, pa sem takrat zbolel in na to pozabil. Sedaj ga odpiram tudi zaradi bolšega razumevanja še druge plati medalje.

Ljubljana, 13.08.2004


Miha Kajzelj,
odgovor na tvoj poziv k ločenem mnenju v zvezi z zmagovalcem natečaja

V tem trenutku, ko so kuverte odprte in nagrade podeljene, je zelo težko podajati kakršna koli ločena mnenja, ne da bi bil pri tem obtožen subjektivizma in pristranskosti. Potek žiriranja in sam rezultat ponazarja pragmatičnost večine članov žirije, ki so hoteli po vsaki ceni priti do zmagovalca in projekta čim prej, z čim večjo možnostjo pridobitve skupine kvalificiranih projektantov, ki bi bili zmožni to delo opraviti v danem roku brez večjih posegov v sam natečajni projekt. Kar se tiče tega je tem članom žirije to verjetno uspelo.

Kot veš, sem se zavzemal za drugi krog natečaja, ki bi v zelo kratkem roku pokazal dejansko vrednost predlaganih del za nagrade. Pri tem sem bil žal preglasovan tudi s tvoje strani in v nadaljevanju je padla odločitev, da se izbira takoj zmagovalca med dvemi elaborati. Predstavniki investitorja so družno glasovali za tistega, ki jim je dejansko ponujal najbolj sigurno pot do sicer kvalitetnega projekta in morda manj inovativnega na polju arhitekture.

Sam sem pokazal dvom v vse predlagane elaborate za nagrade, zato sem tudi pred glasovanjem opozoril na dejstva, ki me v teh elaboratih niso prepričala. Oba elaborata predlagana za 1. in 2. nagrado sta bila oblikovno različna, eden je bil "adaptacija obstoječega", drugi pa nas je vse puščal v dvomih glede rešitve fasade (primerjava z že obstoječimi objekti ob robu mesta). Tretji elaborat je kot veš po meni bil oblikovno in volumetrijsko preagresiven za to občutljivo lokacijo in ni puščal jasnega sporočila o svoji vsebini (bolj bi bil primeren za komercialne ali druge dejavnosti). Kar se tiče arhitekture je zelo težko dajati napotke avtorjem naj spremenijo ali dopolnijo fasado ali arhitekturo, zato sem globoko v sebi do konca nosil zelo simpatično in svežo rešitev (elaborat št. 55), za katero sem prepričan, da bi v podaljšanem roku zmogla premostiti funkcionalne in druge pomanjkljivosti, ki so jo oddaljile od nadaljne konkurence za prvo nagrado. Toda pri tem mnenju sem ostal žal osamljen in tako danes ta projekt ne bo krasil Bonifike v Kopru.

Izbrani projekt je sicer kompromis, ki pa vsekakor funkcionalno prekaša druge in če bodo avtorji razumeli sporočilo, ki je bilo dano v zaključnih poročilih, bo Koper dobil funkcionalno in lepo šolo.

Dejstvo, da komisija ni bila enotna v svoji odločitvi je že znano vsem in mislim, da to zadošča za na zunaj. Večina članov komisije je sledila načelu: funkcionalna zasnova objekta zagotavlja njegovo polno funkcioniranje, oblika pa jo dopolnjuje in sledi, kar v osnovi ni napačno. Popravljanje funkcionalnih napak na dobri osnovi je lažje, kot poravljati "zafurano" fasado, kjer je rezultat vedno rizičen in neobladljiv.

Cenim tvoj trud in delim tvojo željo po boljšem in inovativnejšem. Verjamem tudi, da imajo ostali člani žirije svoja ločena mnenja glede na izid, hkrati pa menim, da bi objavljanje ločenih mnenj samo spodbudilo natečajne udeležence k vnašanjem pritožb in protestov. Je pač tako, vsak natečaj se ne more zaključiti z enoglasno odločitvijo žirije in to je potrebno sprejeti , pa četudi nam je pri tem zelo težko. Glavno je, da smo kot žirija pustili sporočilo, ki se odraža v končnem poročilu.

To je moj odgovor na tvoj poziv in tudi moje osebno ločeno mnenje, ki pa naj ostane med nami.

Lep pozdrav, Dare Lečnik

Koper, 08.05.2004


šmid
kuhna, 17.8. 2004, 07:41

dokler bo malo natečajev, bo vedno kuhna.
zadnjič smo bili na simpoziju open borders v šentilju in uroš je predstavil ugotovitve starejših kolegov arhitektov iz avstrije. govorili so o slovenski sceni in osnovni ugotovitvi sta bili: 1. premalo in premalo transparence natečajev in 2. starejša generacija ne spusti mlajše zraven.
sam dodajam le še to, da smo še vedno v plečnikovem kabinetu: maul halten und weiter dienen.


sysyphe
Brez naslova, 20.8. 2004, 17:58

Razlogov je več.
Preveč je nonšalanstva, šarlatanstva, površnosti.
Najbrž to izhaja iz prejšnjih časov, morda celo prav, a vendar je žalostno, da je ta površnost samo maska pritiska kapitala, kar pa je novo.
Nedopustno je, da se glede šole, ki je objekt najvišje humanistične ambicije razpravlja na tak način. To da obstajajo vprašanja samo o ekonomičnosti, času gradnje, delitvi del, je prvovrstni absurd. Komu je mar za otroke, za varnost, prometno utreditev, igrišča, ustrezost lokacije, in tako dalje. Vsaj za arhitekturne parametre te vrste, se je mogoče jasno opredeliti glede ustreznosti ene ali druge rešitve. Potem spora, zagat, laži in obrekovanj ni. V KOLIKOR BI BILA VREDNOTA DELA USMERJANA NA SAM IZDELEK, TOREJ OBJEKT, DO SPORA NE BI SMELO PRITI. TAKO PA JE SPOR POSLEDICA ŽELJE PO ZASLUŽKU, PA KAJ NAM MAR V KAKŠNIH ŠOLAH BO ODRAŠČALA NAŠA MLADINA.


Zdravko Vatovec
O prvonagrajenem elaboratu, 26.10. 2004, 18:52

Prvonagrajeni elaborat bi bili morali odriniti nekam v ozadje že zaradi
NAPAČNE OSNOVNE, IZHODIŠČNE ODLOČITVE:
VEČJI DEL ZUNANJIH POVRŠIN JE BIL PREDLAGAN NA SEVERNI, OBCESTNI STRANI. NA JUŽNI, ZAVETRNI IN SONČNI, SO BILE ŠPORTNE POVRŠINE STLAČENE.
KAKO JE MOGLA ŽIRIJA PRISTATI NA KAJ TAKEGA?
NE PREOSTANE, KO DA SE STRINJAMO S KRITIKAMI NA RAČUN -TUDI ZAPS.
(Pripomba: za to stran sem zvedel šele danes, 26.10. z Obala.net.)


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh