info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 8. 2004

Antonov trg - še en primer "uspešno" izvedenega natečaja

Matevž Čelik
Konec julija je ZAPS objavila tudi zaključno poročilo za natečaj Antonov trg v Ljubljani. V njem je ugotovila, da je natečaj uspel in je zaključen. Vprašanje je seveda, kaj za ZAPS pomeni, da je natečaj uspel in kakašna bo bodoča natečajna praksa, če bo še veliko tako "uspelih" natečajev. O tem se seveda ne bi spraševal, če ne bi bil sam vpleten v dokaj neobičajen natečajni postopek.

V primeru Antonovega trga je za ZAPS uspeh namreč zgolj sodelovanje treh povabljenih natečajnikov. S tem se je zbornica izognila odškodninskim tožbam, ki bi si jih naprtila zaradi zapletov, ki so nastali zaradi nepravilno razpisanega natečaja in slabo pripravljenega natečajnega gradiva. Tožbe, ki bi jih skoraj zagotovo izgubila, bi obstoj menda že tako zadolžene zbornice lahko zapečatile kar takoj po volitvah. V zaključnem poročilu natečaja pa boste zaman iskali seje in sestanke, ki sta jih imeli dve komisiji med 5. in 20. junijem letos in na katerih se je žolčno razpravljalo o tem, kako ZAPS izvleči iz godlje, v katero je zašla, ko se je s podpisom pogodbe zavezala, da izvede natečaj pod neprimernimi razpisnimi pogoji.

Napake pri razpisu natečaja
Konec maja je bil na spletnih straneh Arhiforum pod rubriko natečaji objavljen neobičajen razpis. Pozival je k prijavi kandidature za javni natečaj Antonov trg na Viču v Ljubljani. Rok za prijavo je bil vsega 5 dni, razpis pa sploh ni vseboval kakršnega koli razpisnega gradiva. Zahteval je le dololčene reference, navajal roke in obljubljal izvedbo natečaja po pravilniku ZDAS. Kandidaturo je bilo potrebno vložiti do 26. maja, rok za oddajo natečajnih elaboratov pa je bil 12. julij. Prva žirija, katere imena nikoli niso bila objavljena v nobenem gradivu je izmed prispelih vlog izbrala šest natečajnikov in jih o izbiri obvestila s telegramom, rezultatov izbire pa prav tako ni nikjer objavila.

Šele po opravljeni selekciji so natečajniki z ekspresno pošto od naročnika prejeli natečajno gradivo. V tem gradivu je nastopila druga natečajna žirija, ki naj bi ocenjevala elaborate, vendar vsi njeni člani gradiva sploh niso podpisali. Poleg tega se je na prvi strani gradiva nenadoma pojavila formulacija "vabljeni natečaj", priložena pa je bila lokacijska informacija iz katere je bilo moč razbrati, da je za omenjeno lokacijo potrebno pripraviti "javni urbanistično-arhitekturni natečaj". Na to je takoj opozoril eden od izbranih natečajnikov, odzval pa se je tudi del prve žirije, ki je - ne da bi sploh razpolagala z razpisnim gradivom - izbirala natečajnike za "vabljeni natečaj". Poleg tega niti razpisni roki, niti dejstvo, da so bile v natečaju predvidene le mizerne odškodnine po 500.000 sit, ne pa tudi nagrade, niso bili v skladu z ZDAS-ovim pravilnikom, po katerem naj bi glede na prvotni razpis potekal natečaj. Gradivu je bila priložena tudi izjava, s katero naj bi se natečajniki obvezali, da bodo v 15 dneh podpisali pogodbo o izdelavi projekta. Pogodba pa gradivu ni bila priložena, zato bi podpis takšne izjave izbranega natečajnika lahko privedel v kočljiv položaj.

UO ZAPS: Natečaj je neregularen
Dne 08.06.2004 je upravni odbor ZAPS na seji ugotovil, "da natečaj v teh pogojih ni več regularen in predlaga naročniku takojšnje razgovore za pripravo novega natečaja". Seveda je bilo neverjetno pričakovati, da bi se naročnik s tem strinjal. V dopisu je njegova predstavnica hladnokrvno podučila predsednika Pusta, da "ZAPS nima diskrecijske pravice in nikakršne pravne podlage, da ugotovi v katerih pogojih natečaj, ki je že v fazi izvedbe ni ali je regularen", ter da kot privatni investitor pričakuje elaborate izbranih natečajnikov, sicer pa bo razmislil o odškodninski odgovornosti. Medtem se je poskušala pogoditi tudi z natečajniki za sestanek o nadaljevanju natečaja, na katerem ne bi bilo predstavnikov ZAPS. Do tega sestanka na podlagi dogovora med natečajniki ni prišlo.

Sestanek natečajnikov, žirije in predsednika ZAPS
Pač pa je predsednik ZAPS dr. Pust (sicer tudi član druge natečajne žirije) 10.06.2004 sklical sestanek med natečajniki in člani žirije. Na njem je skušal prepričati natečajnike v sodelovanje na natečaju (sam pa je izrazil željo, da odstopi iz žirije). Kot zvesti člani ZAPS naj bi izbrani natečajniki solidarnostno sodelovali in tako rešili ZAPS pred odškodninsko tožbo. Za vso zmedo pa je predsednik okrivil predsednika NK Janeza Lajovica, ki naj bi na lastno pest sklenil za ZAPS slabo pogodbo z naročnikom. (Lajovica na sestanku ni bilo, ker je bil takrat v Grčiji.) Med sestavljanjem pripomb, na podlagi katerih bi natečajno gradivo spravili v sprejemljivo obliko, je prispelo elektronsko sporočilo naročnika, ki je obveščal ZAPS, da je pridobil dokumentacijo, iz katere je razvidno, kdo od natečajnikov je prvi opozoril na pomanjkljivosti v gradivu in grozil, da bo proti njemu takoj uvedel postopek pred sodiščem za njegovo odškodninsko odgovornost. Zahteval je, da proti njemu ukrepa tudi ZAPS. Zaradi tega so prisotni opustili pripombe in sestavili zapisnik v katerem so od ZAPS ponovno zahtevali, da odpove sodelovanje pri izvedbi natečaja.

Janez Lajovic: Natečaj spet regularen
Že naslednji dan 11.06.2004 se je pojavil Janez Lajovic, ki je ponovno poklical natečajnike in jim razložil, da je predsednik Pust po nepotrebnem zaostril odnos z investitorjem, ki naj bi slovel po svoji odličnosti in je pripravljen tudi na spremembe natečajnega gradiva v skladu s sestankom 10.06.2004. Tako so natečajniki 12.06.2004 prejeli novo različico natečajnega gradiva, kjer pa je bilo le nekaj kozmetičnih popravkov, rok za oddajo elaboratov pa je bil podaljšan za teden dni. Gradivu je bila priložena tudi pogodba, ki naj bi jo natečajniki podpisali v roku dveh dni in se obvezali, da bodo izdelali elaborat. V dopisu sta nas Lajovic in Pust skupno obveščala, da se sicer smatra, da od natečaja odstopamo. Med 16. in 17. junijem smo bili deležni še kopij elektronskeih dopisov med Lajovicem in Pustom, ki sta se medsebojno obtoževala za odgovornost za fiasko pri razpisu natečaja.

Odgovornost vodstva ZAPS
Zdaj je natečaj menda "uspel", saj je z dopisom z 12.06.2004 kar naenkrat spet postal regularen tudi za ZAPS, čeprav je upravni odbor še 08.06.2004 natečaj razglasil za neregularen. Trije od šestih natečajnikov so se udeležili natečaja kljub odločitvi UO ZAPS in kljub dejstvu, da so prej podpisali zapisnik, v katerem so od ZAPS zahtevali, da odstopi od izvedbe natečaja, razpisanega v takšni obliki in pod pritiskom groženj s tožbami. Imena vseh, ki so bili pripravljeni sodelovati pri tej šlamastiki lahko zdaj najdete kar v uradnem zapisniku natečaja na Arhiforumu. Med njimi so tudi predsednik in ugledni člani sedanjih organov ZAPS.

Antonov trg in Kolizej
Precej čudno zveni zdaj pritoževanje ZAPS nad razpisom natečaja za Kolizej, in poučevanje naročnika, da urbanistični dokument na tem območju zahteva razpis javnega natečaja. Tudi v območju Antonovega trga je namreč odlok o prostorsko ureditvenih pogojih predpisoval javni natečaj, pa je bila prav Natečajna komisija ZAPS tista, ki ga je onemogočila s privolitvijo na predhodno selekcijo. Zdaj lahko tudi akterji pri Kolizeju zatrjujejo, da so opravili takšno selekcijo. Po svoje še boljšo, saj se nanjo ni bilo treba niti prijaviti. Natečajniki pa bodo najbrž prejeli tudi precej boljšo odškodnino, kot bi jo bila sposobna izpogajati ZAPS.

Priljubljenost natečajev upada
Očitno pa ZAPS zaenkrat ne vidi možnosti, kako bi na področju natečajev napravili kakšne bistvene kvalitativne premike. Tako je vsaj moč sklepati iz komentarja novega predsednika natečajne komisije mag. Andreja Prelovška k Trajektovi novici o njegovem prevzemu te funkcije. Upamo, da ga bomo z našimi prispevki vsaj malo vzpodbodli in da bo iz zgornjega poročila pa tudi poročila o natečaju za Bonifiko lahko razbral nekaj napak, ki jih je v bodoče nujno potrebno odpraviti. Če bi ZAPS do zdaj sama uspela sistematično analizirati potek in zaplete pri izvedenih natečajih, bi morda marsikako nepravilnost lahko že odpravila in izboljšala organizacijo. Kaj se trenutno dogaja okrog Bonifike, vedo le redki. Kaj se je dogajalo sredi razpisnega postopka za Antonov trg, tudi. Zato vsekakor v prvi vrsti velja priporočilo, da se vsi pritožbeni postopki na ZAPS izvajajo karseda transparentno in da se o njihovem poteku dosledno obvešča članstvo in drugo javnost. Ker naj bi nad organizacijo natečajev, ki je - resnici na ljubo - tudi dokaj donosen posel, v skladu z novim natečajnim pravilnikom, ZAPS imel praktično monopol, od njega upravičeno pričakujemo ukrepe, ki bodo preprečili zdaj prepogoste napake. Zaradi njih namreč natečaj za arhitekte postaja vse manj privlačen način za iskanje posla, za investitorje pa vse manj privlačna oblika oddaje del.


Več:
>>Natečaj za Bonifiko v Kopru..., TrajekT 10.08.2004
>>Novi predsednik natečajne komisije..., TrajekT 14.07.2004
>>Za natečaje vendarle boljši časi, TrajekT 22.06.2004

>>Natečaj Antonov trg / zaključno poročilo (*.doc)

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Matevž Frančič
internetne skupnosti, 17.8. 2004, 12:35

Ta komentar se ne navezuje konkretno na zgornji prispevek o Antonovem trgu, ampak je razmišljanje o različnih nepravilnostih in aktualnih problemih o katerih nas obvešča Trajekt.
Večina nas, ki prebirebiramo spletno stran, smo praviloma neposredno prizadeti na kakršen koli način že v zvezi z aktualnimi problemi, vendar se naše nestrinjanje konča z jadikovanjem in vzdihovanjem v naših pisarnah, stanovanjih.... V resnici kot posameznik v naši družbi, takšna kakršna je, ne moreš narediti prav dosti, institucije, ki bi morale poskrbeti, urediti oz. javno opozoriti na takšno dogajanje se ne zganejo iz različnih razlogov ali pa se sploh ne in zadeva je zaključena.
Pozabljamo pa, da samo obiskovalci spletne strani Trajekt tvorimo ogromno internetno skupnost (npr. danes 17.8. ob 12.15 že 591 ogledov strani)!!! Takšne skupnosti civilne iniciative ponekod v svetu dosegajo zavidljive rezultate in so lahko zelo vpliven družben dejavnik! Morda bi lahko skupaj, mimo različnih institucij, dejansko vplivali (vsaj) na nekatere stvari pa čeprav s podpisovanjem internetne peticije ali česa podobnega, kar bi lahko potem pod sojem (medijskih) žarometov izroičili akterjem ali pa vsaj zasuli njihove inboxe s svojo pošto.
lepo vas pozdravljava
Matevž Frančič in Mima Suhadolc


maja simoneti
institucije in skupnosti, 18.8. 2004, 15:43

Zanašanje na insittucije je rak rana naših krajev in hromi vse "nove demokracije". Za spremembe in zdravo pamet v razvitih demokracijah skrbijo odgovorni državljani.

Trajekt je namenjen prav spodbudi mislečih, da posredujejo svoje izkušnje in zamisli ter tako sodelujejo v procesu ustvarjanja razmer za odprto in konstruktivno kritiko ter posredno tudi vplivajo na potrebne spremembe v slovenski prostorski praksi.

Zgodbe okoli natečajev se zdijo vedno znova tako jalove prav zaradi premajhnega pretoka informacij. Skoraj ni primera natečaja, da ne bi med kolegi zaokrožile kakšne "zgodbice", ki jih potem odvisno od odnosov med akterji, lahko pripišete razočaranju, korupciji ali pač kalimerovsko potarnate o problemih prostorske prakse.

Najmanj kar lahko vsak od tolikerih bralcev Trajekta stori je, da v spominu poišče kakšno zadrego in jo hitro spravi na papir oziroma na Trajekt. Naj se pridruži mislečim in pomaga nakopičiti banko primerov zlorab in krivic v povezavi z natečajno prakso. Ko bo malha polna, bo čas za druge korake in peticije.

ZAPs pa lahko seveda potolaži skeptike tako, da nemudoma uveljavi prakso JAVNEGA ARHIVA O NATEČAJIH, ki naj povzema vsa gradiva in zapsnike sej, imena čalnov komisij ipd., poročila in različne pripombe in odzivove. Bilo bi tudi prav, da bi končno poročilo objavili in ga dopolnili tudi s kakšno čisto formalno podrobnostjo o njegovem poteku, zapeltih ipd. Tako arhiviranje vodi do tega, da se da posameznim "govoricam" slediti in o njih odpreti širšo razpravo ter predvsem omogoča resno analizo zadreg in pomanjkljivosti ter temu ustrezno prilagoditev postopkov in protokolov. Verjamem, da ta predlog zveni birokratsko in vendar vse kaže, da so razsežnosti pojavov daleč presegle možnosti za urejanje na kolegialno pogovorni ravni. Tako število natečajev predvsem pa število "prizadetih" udeležencev govori v prid vzpostavljanu preglednega sistema nadzora. Siistem bi brez dvoma lahko vplival na odgovornost vseh vpletenih in prav za to gre, kadar je vse lepo in prav pa tudi kadar škripa.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Sedež ZAPS na Vegovi 8.
Foto: Arhiforum

na vrh