info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
19. 8. 2004

(Ne)obvezne strokovne podlage

Saša Lavrinc
Dobili smo nov "Pravilnik o pripravi in vsebini Lokacijskih načrtov.(Ur.l. RS št. 86/04) Še ena priložnost, kjer bi pripravljalcem kot obveznost določili, da se ozro okoli sebe in načrtujejo v skladu s spoznanji iz okolice je odšla po vodi.

20. člen določa, da se Strokovne podlage, ki jih je za načrtovani LN potrebno narediti, določi v Programu priprave. Izbira strokovnih podlag je nato podana v 21. členu. Program priprave sprejema občina.

Iz mojih izkušenj, ki izhajajo iz sodelovanja s pripravljalci in občinami v katerega sem vpletena kot uslužbenka enega od nosilcev urejanja prostora, naj povem, da ne poznam veliko občin, ki bi svojim pripravljalcem naložile več, kot je nujno potrebno. Tako lahko tudi v lokacijskih načrtih še naprej pričakujemo rešitve, virtuozno utemeljene v besedilu spremnega gradiva, brez ene same tekstualne ali grafične predstavitve, od kod iz prostora so vzete osnovne usmeritve za dano rešitev v prostoru.

Menim, da tak pravilnik ne more biti skladen usmeritvam Zakona o urejanju prostora pa tudi Prostorskemu redu Slovenije, ki naj bi nam zagotavljali, kako bodo vse rešitve krajinsko razpoznavne in vključene v obstoječe ureditve.

Ocenjujem, da so vse zapisane besede o vrstah strokovnih podlag odveč, če nikjer ni zapisano, da jih je pri prostorskem načrtovanju obvezno potrebno narediti.

Lokacijski načrti so namenjeni urejanju že urbaniziranih območij. Praznih območij znotraj nekega naselja, ali urejanju delno že pozidanih. Pravilnik kot eno od vrst navaja analizo stanja fizičnega prostora. To razumem kot geografsko opredelitev: sestava tal, naklon, potek terena, zaraščenost... Na urbaniziranem območju je berljivost prostora določena predvsem z že obstoječo ureditveno strukturo. V praksi so nove ureditve prav s temi mnogokrat neskladne. Zato bi po mojem analiza prostora in utemeljitev nove ureditve na podlagi te analize morala biti obvezen element urejanja prostora.


Več:
>>Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (*.pdf / 120 kB)

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

maja simoneti
konteskt, 25.8. 2004, 08:56

Res je možno biti kritičen in strokovne podlage so večni kamen spotike med naročnikom in izvajalcem, posebno če ta želi izdelati kvaliteten in argumentiran akt. Vendar so dane kar dobre možnosti, da se stavri uredijo, če bo vsak od udeležencev v urejanju prostora opravil svoje. Ne da bi posebej hvalili novo zakonsko in podazakonsko regulativo lahko ugotovimo, da se da, ob ustrezni svetovalni podpori Urada za prostorski razvoj, pričakovati razvo jv smeri dobre prakse.
Vedno znova se odpirajo dileme, koliko in kako predpisati izdelavo posamenzih dokumentov. po en istrani vemo, da so prostorski akti pravni akti, ki morajo imeti enotno vsebinsko in strukturno sestavo ne glede na to kdo jih izdela. Po drugi strani se v aktih obdelani posegi v prostor med sabo zelo razlikujejo in izhodiščna stanja v prostoru prav tako. Težko je torej postaviti univerzalno mero za opredelitev potrebnih strokovnih podlag in tudi končnih vsebi nakta. Bolje je zato določiti, da jih opredeli program poprave kot tisti korak v posotpku, ki naj postane unikaten. Ja, za vsak poseg in prostor posebej skrbno pripravljen, da ja ne bo kaj pozabljeno ali izdelano samo zato, ker je na nekem obveznem seznamu. Vsi vemo, da obveznih vsebin ni treba zagovarjati nikomur in da njihova vpetost v končne rešitve nikogar ne zanima.
V fazi priprave programa priprave se po 28.člena ZUREP-a izvede prostorska konferenca, ki je prava priložnost za opredelitev potrebnih strokvonih podlag. Ker vemo, da aktivna praksa priprave programa priprave in izvedbe prostorske konference še zdaleč ne obstaja, smo upravičeno lahko slabe volje. Pa vendar, vVse možnosti so nam kot občanom, organiziranim in profiliranim nevladnim organizaicjam ter seveda nosilcem urejanja prostora dane. Vprašanje je samo, ali jih nameravamo izkoristiti.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh