info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
1. 9. 2004

Dr. Marjan Tepina (1913 - 2004)

Bogo Zupančič
Vseskozi predan skladnemu urbanemu razvoju. Z arhitektom in urbanistom prof. Marjanom Tepino sem se v zadnjih letih večkrat srečal in pogovori z njim so bili, navkljub generacijski razliki, vedno prijetni in poučni. Vsaka beseda o (ljubljanskem) urbanizmu, je pritegnila njegovo pozornost, saj mu je bil vse življenje s srcem in mislimi predan. Njegova osebna zavzetost se kaže v tem, da je skoraj do zadnjega dne redno opozarjal - tudi v časopisu Delo -na urbane probleme, pomen urbane identitete prestolnice in državnih simbolov ter si prizadeval za ekološko skladen - traj(nost)ni urbani razvoj. Prihodnost Slovenije je v njeni identiteti, je poudarjal. Osebnost in delo Marjana Tepine sta tesno povezana s prakso in teorijo urbanizma ter s strokovnimi in političnimi institucijami, predvsem pa s posluhom, pozornostjo in skrbjo za uporabnike – stanovalce oziroma meščane.

Ob različnih nalogah se je v bogati profesionalni karieri srečal z vsemi pomembnimi domačimi in tudi nekaterimi tujimi urbanisti, arhitekti, politiki in gospodarstveniki. Leta 1936 je diplomiral pri Jožetu Plečniku s temo o Južnem trgu sredi Ljubljane. Kot nemirni duh v iskanju novosti je leta 1938 odšel v Pariz, kjer je leto dni skupaj z Edvardom Ravnikarjem delal v ateljeju Le Corbusiera. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju in se koncem leta 1943, po italijanski internaciji pridružil IX. korpusu partizanske vojske. Po vojni je opravljal številne dolžnosti v tedanji republiški in zvezni upravi. Tepina je s svojih političnih funkcij omogočal izvedbo naprednih zamisli urbanistom in arhitektom v praksi. Bil je nosilec moderne urbanosti, nove ideje je skušal prenesti v naše okolje, kar mu je uspevalo z večjim in/ali manjšim uspehom. Samo pomislimo na uspešni akciji Stanovanje za naše razmere (1956) in Stanovanjska soseska (1958). V letih 1961 do 1967 je bil ljubljanski župan, ki se mu je takrat reklo predsednik Mestnega sveta Ljubljane. Njegov mandat zaznamuje velik razvoj in rast Ljubljane pa tudi nasprotovanja nekaterih strokovnjakov. Potem je bil generalni konzul SFRJ v Trstu, med letoma 1970 in 1974 je bil direktor Urbanističnega inštituta SRS in hkrati tudi jugoslovanski vodja oziroma delegat v evropskih stanovanjskih in okoljskih komitejih v Ženevi in Parizu itn. Vmes je našel čas tudi za doktorat. Doktoriral je s temo Ekološki in sistemski pristop v teoriji urbanizma, predaval na podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja na FAGG. Tepina je bil pomemben tudi kot publicist in kronist časa, saj je objavil več knjig: Razsežnosti našega okolja (DZS, 1974), Ekološka komponenta razvoja in planiranja (FAGG, 1985), Prostor in čas urbanizma in Ljubljane urbane (ČZP Enotnost, 1996). Napisal je množico člankov, komentarjev ter razprav v strokovnem, revijalnem in dnevnem tisku.

Štirje družbeni sistemi in stiki s številnimi, za slovensko arhitekturo in urbanizem pomembni ustvarjalci, kot so: Jože Plečnik, Edvard Ravnikar, Edo Mihevc in Marko Šlajmer so vplivali na Tepinovo intelektualno širino. Doživel je tri ljubljanske urbanistične načrte. Že davnega leta 1939 je sodeloval na natečaju za regulacijski načrt Ljubljane, leta 1966, ko je bil predsednik Mestnega sveta je "botroval" nastanku Šlajmerjevega mestnega načrta, leta 1985 pa spremljal nastanek Dolgoročnega plana mesta Ljubljana 2000. Z večjim ali manjšim uspehom se je udeleževal javnih natečajev za arhitekturo in urbanizem doma in po Jugoslaviji. Njegovo delo je povezano z vzponom in kakovostnim vrhom modernizma pri nas, kakovost v prostoru pa lahko prinese le preplet urbanizma in arhitekture, je trdil. Izmikal se ni urbanim polemikam in dilemam; v njih se je izkazal kot strpen sogovornik, mojster v kulturi dialoga in tehten posrednik argumentov, čeprav se je v interesno navzkrižnem polju urbanizma težko poenotiti. Po njegovem mnenju je urbanizem še vedno gonilo razvoja, zato mu moramo posvečati v liberalno-tržnih razmerah več pozornosti. Urbanizem lahko prikrije in opraviči slabosti arhitekture, arhitektura pa slabosti urbanizma ne more, je opozarjal Tepina. Zelo ga je motilo izganjanje besed urbanizem, urbanizacija in urbanologija iz besednjaka državne uprave in zakonov. V socializmu ga je skrbel preveč birokratsko odtujen sistem odločanja o urbanih zadevah, v tranzicijskem kapitalističnem času pa brezosebni kapitalisti (rekel jim je "trgovci z novci")in njihove netransparentne povezave s politiko - skratka klientelizem.

Njegova zadnja velika želja je bila (in ostaja), da mesto in država skupaj naredita na Južnem trgu ob parku Zvezda v Ljubljani veliki mestni poudarek. Namesto Plečnikovih propilej je tam predlagal predsedniško palačo, na prostoru Šumija pa reprezentativen hotel povezan s Cankarjevim domom. Tako bi se prestolnica zlila v skladno celoto. Ali ga bo uslišala bližnja prihodnost? Tepinovo ime bo ostalo za vedno povezano z razvojem slovenske prestolnice, njegove knjige pa vir urbanim raziskovalcem zadnjega stoletja. Dolg do skladnega trajn(ostn)ega urbanega razvoja Ljubljane in Slovenije postaja s Tepinovim odhodom zato še bolj zavezujoč.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Prispevek je bil objavljen v Delu 01.09.2004



Urbanizem lahko prikrije in opraviči slabosti arhitekture, arhitektura pa slabosti urbanizma ne more, je opozarjal Tepina. Zelo ga je motilo izganjanje besed urbanizem, urbanizacija in urbanologija iz besednjaka državne uprave in zakonov. V socializmu ga je skrbel preveč birokratsko odtujen sistem odločanja o urbanih zadevah, v tranzicijskem kapitalističnem času pa brezosebni kapitalisti (rekel jim je "trgovci z novci") in njihove netransparentne povezave s politiko - skratka klientelizem.

na vrh