info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
14. 9. 2004

Sprememba telovadnega v nogometni stadion pomeni drug stadion

Matevž Čelik
V soboto se je zaprla fotografska razstava Blaža Budje Sodnikov podaljšek, ki je nastala v produkciji Trajekta, fotografije stadiona pa nedvomno odpirajo mnoga vprašanja o gradnji ali prenovi ljubljanskega stadiona. Razglednice z Budjevimi fotografijami bežigrajskega stadiona, ki jih je TrajekT izdal ob razstavi, so opremljene z navodili mednarodne nogometne zveze za modernizacijo in gradnjo stadionov. Na podlagi teh nekaj pravil FIFA si je možno oblikovati predstavo o posledicah sklepa ljubljanskega mestnega sveta o celoviti prenovi stadiona za Bežigradom.

Obnova stadiona za Bežigradom bi po sklepu mestnega sveta morala biti opravljena tako, da bi po njej štadion lahko dobil licenco za izvedbo mednarodnih tekem in drugih prireditev. Pridobili naj bi torej nacionalno in mestno nogometno središče. Tehnične zahteve, ki jih takšni objekti morajo izpolnjevati, nedvoumno potiskajo kulturno dediščino in potrebe stanovanjske soseske v drugi plan. Morda so si ljubljanski mestni svetniki predstavljali, da bodo z odločitvijo za prenovo Bežigrada ubili dve muhi na en mah: zagotovili spodobno prenovo Plečnika in ureditev sodobnega nogometnega stadiona. Vendar se to dvoje žal izključuje. Bežigrajski stadion, je eden pomembnejših mestnih športno rekreacisjkih objektov, ki je zaradi kvalitete zasnove vreden posebno skrbno premišljenih posegov. Razstava v Kresiji je dobro izpostavila značilnosti širše loakcije stadiona in nakazala razsežnosti problemov prenove in preureditve. Objekt nacionalne kulturne dediščine zgrajen kot letno telovadišče bo težko prevzel funkcije profesionalne nogometne infrastrukture ter v svoji okolici gostil še navijaško subkulturo, okoliške stanovalce in njihove prostočasne dejavnosti.

Ko je gradil Plečnik, v mislih seveda ni imel nogometa, pa tudi FIFA in njenih navodil še ni bilo. Zaradi tega je lahko dvom, da bo prenovo stadiona možno izpeljati brez bolečih kompromisov, upravičen. Vsebina in razsežnost teh kompromisov bi seveda morala še kako zanimati tiste, ki so se za tako prenovo odločili. Ker FIFA odsvetuje postavitev stadionov v stanovanjskih soseskah in kljub spodbujanju večnamenskosti odsvetuje tudi kombinacijo z atletiko, se sprašujemo, katere vidike načrtovanega posega so svetniki pravzaprav imeli v mislih, ko so se odločili za prenovo. Stadiona, ki je bil pred več desetletji zgrajen za telovadbo, brez občutnih posegov v njegovo strukturo, ki predstavlja kulturno dediščino ali brez posledic za bližnje stanovanjske soseske ne bo mogoče spremeniti v sodoben nogometni stadion.

Kot rečeno kombinacija atletike in nogometa danes ne pride v poštev. Tribune na nogometnem stadionu morajo segati neposredno do igrišča in morajo biti v celoti pokrite. Dejstvo je, da bo zaradi tega konfiguracija novih tribun po prenovi drugačna, zaradi krajšega oboda pa bodo ob predvidenem številu sedežev segle kar precej čez višino Plečnikovega zidu, lože in kolonade ob Dunajski. To troje je tudi edino, kar bo po vsej verjetnosti ostalo od Plečnika ob morebitni prenovi, vse pa bo še preglasila velika streha nad novimi tribunami.

Večnamenska raba stadionov je še vedno dobrodošla, vendar za prireditve, ki jih je možno organizirati na površini nogometnega igrišča in v kombinaciji s ponudbo v okolici. Splošna praksa, ki jo zasledimo pri novih stadionih v svetu je vključevanje dodatnih programov v športne komplekse. Ti programi obsegajo tako gostinske usluge, kot banketne prostore z ložami, ki imajo razgled na igrišče. Večerja in ogled tekme v živo je danes običajna usluga. Povsod se trudijo stadion koristno izrabiti tudi v času, ko na njem ne potekajo velike nogometne tekme. Eden uspešnejših primerov takšnega stadiona je nedavno zgrajeni St. Jakob's Park v Baslu (Herzog & De Meuron), ki vključuje tudi nakupovalno središče. Projekt zgledne prenove Plečnika je praktično nemogoče napolniti s takšnimi programi. Ti pa so danes nujni, saj predstavljajo prilive, s katerimi je možno v veliki meri pokrivati obratovanje športnega dela stadionskega kompleksa.

Ob odločanju med Stožicami in Bežigradom je bilo izpostavljeno tudi vprašanje prometa. Vprašanje prometne dostopnosti za izbiro lokacije sicer ni odločilnega pomena. FIFA celo piporoča postavitev stadiona v mestnem središču, vendar dvomi, da so v večini mestnih središč primerne lokacije sploh še na razpolago, oziroma je njihova cena tako visoka, da je bolj smiselna gradnja športnih središč v predmestjih. Prometne zagate pa veliki stadioni v mestnih središčih ne rešujejo z drago in ekonomsko neupravičeno gradnjo garažnih hiš in parkirnih mest, ki so zasedena le ob prireditvah, temveč z uvedbo posebnih prometnih režimov ob velikih prireditvah. Ukrepi, ki spremljajo takšne prireditve so opazni že na obvoznicah in vpadnicah, kjer navijače usmerjajo na parkirišča v predmestju, odkoder jih za ceno vstopnice z avtobusi odpeljejo do stadiona. Dodatni avtomobili v okolici stadionov ob velikih prireditvah v nobenem primeru ne pridejo v poštev.

Morda se je najbolje vrniti kar k prvemu pravilu FIFA, ki smo ga zapisali v vabilu na otvoritev razstave Sodnikov podaljšek: Stadionov naj ne bi gradili le z nameni in potrebami naslednjih nekaj let v glavi, temveč v upanju, da bodo nove znogljivosti služile morebitnim potrebam generacij, ki prihajajo ali pa jih bo temu vsaj možno enostavno prilagoditi. Celo menedžerji FIFA torej govorijo o bodočih generacijah in trajnostnem razvoju, saj razumejo, da bo nogometni posel cvetel le na primernih lokacijah in v kvalitetno načrtovanih prizoriščih.

Kot vemo pa stadion ni tema le v Ljubljani. Že precej let je preteklo od natečaja za prenovo stadiona v Mariboru, nov stadion je prav hitro zrasel v Celju, z vprašanjem stadiona pa se ukvarjajo tudi v Kopru. Pravilno načrtovanje teh objektov je pomembno tako z vidikov kvalitete oblikovanja prostora, kot razvoja športa in rabe prostora na nivoju posameznih mest in države. Zato ga ne državne, ne mestne urbanistične službe ne bi smele podcenjevati. CABE priporoča, da se pri načrtovanju športnih objektov posebna pozornost posveti pripravljalni fazi. Odločitve na začetku so najpomembnejše, saj jih je v nadaljnjih fazah vse teže spreminjati. Nanašajo se tudi na pravilno izbiro lokacij. Pri tem CABE svetuje preverjanje čimvečjega števila informacij, predvsem pa pregled podobnih novih projektov v okolici, pregled primerov dobre prakse, ki se nanašajo tako na načrtovanje, kot projektno vodenje, proučevanje lokacij in objektov. Del informacij je seveda tudi primerjava stroškov na različnih lokacijah. Vprašanje je, če je pri tem dovolj obravnavati le dve opciji, tako kot v Ljubljani.


Več:
>>Raje obnova Plečnika kot nove Stožice / Delo / 10.06.2004
>>Prenova plečnikovega stadiona / Mladina / 21.06.2004

Priporočila za gradnjo stadionov:
>>Better Places for Sport / CABE (*.pdf / 510 Kb)
>>Technical Recommendations... / FIFA (*.pdf / 30 Mb)

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

mika
nov stadion, 14.9. 2004, 13:48

Rekla sem, da bom komentirala odločitev MOL-a glede (ne)graditve novega stadiona. Preprosta kalkulacija namreč pove, da je bolj ekonomično in racionalno zgraditi nov stadion, starega pa sčasoma obnoviti ter spremeniti v poslovno-rekreativen objekt, namenjen prebivalcem mesta.
Graditi nov stadion je velika investicija, ki pa se bo vsem investitorjem v kratkem povrnila s prodajo kart za tekme, oddajo prostorov, prehranskih obratov itn. Samo z novim stadionom je namreč možno omogočiti prostorsko kvaliteten in funkcionalen objekt, ki zadošča standardom po varnosti za tekmovalce in obiskovalce.
Primerov obnove stadionov v športno-posloven objekt... s tem mislim na to, da se prostori v stadionu spremenijo v pisarne, trgovine, fitness in wellness centre itn, katerim je stadion s tekaško površino in igriščem dodatna ponudba - takšnih primerov prenove je v Evropi veliko. Sama podrobneje poznam primer prenove starega olimpijskega stadiona v Amsterdamu, ki je sedaj točka regeneracije celotnega mestnega kvarta. To da je arhitektonsko zanimiv, pa je sploh dodana vrednost.
V glavnem, da se preračunati investicijo, obratovalne stroške in prilive. Takšna računica pove, da predelava starega stadiona, ki nikoli ne bo mogla zagotoviti standarddom, vedno bo premalo parkingov, servisov, vedno bo motnja za prebivalce mesta, takšna računica pove, da potrebujemo NOV STADION, starega pa je potrebno PRENOVITI, ne konzervirati, da bo postal generator novega mestnega programa.


md
nov stadion drugič, 14.9. 2004, 15:32

Na kratko:
1. Nov stadion v BTC.
2. Spremljevalni program št. 1: trgovine, "servisi" za prezivljanje prostega casa (fitnes, savne...), hotel itd itd.
2. Spremljevalni program št. 2: BTC.


A.Šarec
Veto na sklepe MOL!, 14.9. 2004, 23:35

Urbanistična, arhitekturna in najmanj še kulturno zgodovinske stroke bi morale dati javni veto na odločitev Mestnega sveta MOLa, da se nov, sodoben nogometni stadion s potrebnimi spremljevalnimi programi zgradi na Plečnikovem stadionu za Bežigradom. Ker to enostavno ni mogoče če spoštujemo našo dediščino in urbane funkcije celotnega programa takega objekta. Te bi generirale vrsto napredvidenih vplivov na (re)lokacijo in razvoj drugih dejavnosti v bližini tega objekta, med pomembnejšimi zlasti na prometni sistem mesta in okolice. Treba je najti drugo lokacijo, kjer bo ta večnamenski objekt (razen nogometnim igram naj bi deloma služil tudi drugim športom, rekreaciji, poslovnim, trgovskim, gostinskim ipd. dejavnostim - da bo rentabilen) postopno vzpodbudil tudi oblikovanje novega urbanega akcenta Ljubljane, z dodano arhitekturno/urbanistčno vrednostjo posebnega 'genius locija', ki ga Ljubljana, kakor pravi D.Jančar (Delo, 28.8.) zelo pogreša.
Neprimerna bi bila tudi lokacija takega posebnega urbanega središča v Stožicah, dostopnega predvsem z osebnimi avtomobili z avtoceste, ne pa z mestnim in regionalnim javnim potniškim prometom (bodočim tramvajem). Ljubljanske avtocestne obvoznice na območju prodorov zelenih klinov med petimi kraki značine morfologije grajene strukture mesta ne smemo obzidavati z novimi urbanimi rabami. Mesto naj raste v območjih obstoječe in kjer je možno podaljšane radialne grajene strukture, dostopne s sredstvi javnega potniškega prometa.
Ja, za lokacijo novega stadiona je treba poiskati nove opcije. In jih vsestransko pretehtati, kakor predlaga Čelik. BTC je morda res tudi ena, kakor zgoraj piše 'md'. V dosedanjem urbanističnem načrtu Ljubljane (dokumentih Ljubljana 2000) smo predvidevali možnost graditve takega centra z reprezentativnim stadionom in vsemi 'pritiklinami' v podaljšku priključka Barjanske ceste in tramvajske linije izjemoma preko južne obvozne avtoceste in kot izhodišče ('balkon') v krajinski park Barja. To opcijo bi bilo treba ponovno pretehtati v okviru priprave nove strategije prostorskega razvoja oziroma novega urbanističnega načrta Ljubljane.
Stroka, ZAPS in društva, oglasite se! Stadion s spremljajočim programom je preveč pomemben generator prostorskega razvoja mesta in tudi regije, da bi o njegovi lokaciji in gradnji odločal le ozek lobi ljudi.


Maja Siimoneti
polozaj stroke, 15.9. 2004, 10:19

Zgodba s stadionom je spet ena tistih, ki so se dolgo vrtele v ozkih krogih interesnih skupnosti, ki se za prostorsko presojo praviloma zanimajo bolj po sili razmer kot kontekstualno. Celostna presoja sprejemljivosti prenove kot tudi interdisciplinarna opredelitev sperjemljivosti nove lokacije za stadion tako nikoli nista bili izvedeni. Tisti, ki dogajanje spremljamo preko medijev nikoli ne bomo vedeli, ali so investitorji program, ki ga želijo umestiti v prostor sploh kdaj povzeli v projektni nalogi, ki bi edina lahko bila nedvoumno vodilo ustreznim prostorskim, okoljskim, ekonomskim in družbenim presojam možnosti. Prav.
Ugotovljeno pa stroke vendarle ne odvezuje dela odgovornosti za nastali položaj. Kot rečeno smo lahko dogajanje posredno spremljali in bi se lahko pravočasno odzvali ter posegli v razpravo. V danih okoliščinah so možnosti omejene in stroka spet enkrat vstopa na prizorišče pozno. Na srečo še ni prepozno.
Pomembno je, kako bomo ravnali odslej. Za ugled stroke je prav ravnanje v podobnih primerih velika priložnost. Če se bomo uspeli povezati (ZAPS, društva, akademske institucije) in ravnati dosledno v skladu s ciljem: preprečiti prenovo Plečnikovega stadiona po pravilih FIFA in zahtevati izgradnjo sodobnega stadiona na sprejemljivi novi lokaciji, bomo morda deležni večje kredibilnosit. Ta pa bo omogočila, da bomo za strokovno mnenje večkrat vprašani pravočasno. O novih lokacijah si v tem kontekstu želimo kontekstualne razprave, ki bo šele sledila.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Sodnikov podaljšek, Foto: Blaž Budja


Simulacija prenove Bežigrajskega stadiona, Mladina, 21.06.2004




Tribune novega celjskega stadiona. (Arhitektura Bogdan Reichenberg, Tomaž Krištof in Vesna Zatezalo), Foto: www.arhitekturni-atelje.si




Stadion St. Jakob's Park Basel (Arhitektura: Herzog & De Meuron), zgrajen za Evropsko prvenstvo 2008


Stadion Tivoli, Innsbruck, zgrajen za Evropsko prvenstvo 2008
na vrh