info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
16. 9. 2004

Prostor - ogledalo ekonomskega razvoja

Uredništvo
Svetovni slovenski kongres je 9. in 10. septembra na Brdu pri Kranju organiziral konferenco namenjeno izmenjavi znanja, idej in poznanstev med slovenskimi strokovnjaki, ki živijo v tujini in kolegi iz Slovenije. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel predsednik RS dr. Drnovšek, ki je v pozdravnem nagovoru zapisal: "Ohranjenost in urejenost krajine, izgled javnega prostora naselij ter kakovostno oblikovanje vseh vrst objektov so nedvomno ogledalo stopnje ekonomskega razvoja in tudi kulturne ravni dežele." Udeležence so v živo nagovorili predsednik SSK prof. dr. Boris Pleskovič, predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič in direktorica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Jadranka Šturm Kocjan ter predstavnika generalnih pokroviteljev konference mag. Gorazd Humar, Primorje d.d. in Janez Škrabec, Riko hiše d.o.o.

Prvi del konference je izzvenel pod vtisom predavanja profesorja Borisa Podrecce (več v prispevku Uroša Lobnika iz Večera) v katerem je zavzel stališče do dogajanja v stroki ter opozoril na zapostavljenost arhitekture v kulturni politiki Slovenije. Opozoril je na zvezo med kvaliteto arhitekture in močjo ter ugledom države. Zavzel se je, da Slovenija ne bi ponavljala napak večjih in bolj razvitih sosedov. Predstavitve slovenskih arhitektov, ki delujejo po svetu je moderiral dr. Damjan Prelovšek. Božidar Bajuk iz Argentine, Flemming Andersen in Ester Ušaj iz Danske, Aleš Prinčič, Danilo Antoni, Aleksandra Torbica iz Italije ter Igor Kebel iz Nizozemske so se predstavili z zelo različnimi deli. Časa za poglobljeno oceno ni bilo dovolj. Zanimiv je bil poudarek Igorja Kebla, ki se je spraševal o tem, kaj je danes sploh slovenska arhitektura. Predstavitev v Sloveniji delujočih arhitektov je moderiral Bogdan Reichenberg. Andrej Černigoj, Nande Korpnik, Grega Košak, Marko Mušič, Vojteh Ravnikar, Boštjan Vuga in Janko J. Zadravec so si za svoje predstavitve vzeli veliko časa. Produkcije je očitno dovolj in je zanimiva ter kar kliče po priložnostih za soočenje rešitev in avtorjev. Vsekakor pa so nastopajoči naredili na goste iz tujine dober vtis.

Odločitev o združitvi krajinske arhitekture in urbanizma v en tematski sklop je bila verjetno posledica razmeroma majhnega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s temi področji dela in hkrati še manjšega števila poznanih slovenskih krajinskih arhitektov in urbanistov, ki delujejo v tujini. Kratko odmerjen čas in majhno število povabljenih predstavnikov strok zato nista omogočila obsežnejšega vpogleda nato področje. Moderator Dušan Ogrin, ki je v Sloveniji postavil temelje stroki in študiju krajinske arhitekture je k besedi najprej povabil Janeza Koželja s fakultete za arhitekturo, ki je opozoril na nove pristope v urbanističnem načrtovanju in kot primer predstavil projekt zabaviščno trgovskega centra Portoval v Novem mestu. Uroš Lobnik je na primeru Urbanistične zasnove mesta Maribor 1997 -2000, predstavil pristop celovitega urbanističnega načrtovanja.

Prvič se je v slovenskem prostoru predstavil arhitekt in krajinski arhitekt Mario Borisa Pangos, ki živi in dela v Argentini in Italiji. Prikazal je projekte odprtih površin mesta in urbanističnega načrtovanja v katerih uveljavlja pristop oblikovanja na podlagi večplastnega branja prostora. Krajinska arhitektka Barbara Goličnik, ki trenutno pripravlja doktorsko disertacijo na Edinburgh College of Art, govorila o raziskovanju odnosa med vedenjskimi vzorci in fizičnimi značilnostmi mestnih odprtih prostorov. Ina Šuklje Erjavec z Urbanističnega inštituta RS, je orisala delovanje krajinskih arhitektov v Sloveniji in probleme s katerimi se srečujejo pri načrtovanju mestne krajine ter možnosti, ki jih prepoznavajo za izboljšanje situacije na tem področju. V zaključku se je predstavil krajinski arhitekt iz Trsta Vladimir Vremec.

Drugi dan je potekala predstavitev sponzorjev konference s prikazom delovanja slovenskih strokovnjakov na področju gradnje mostov ter podroben prikaz tehnologije in izhodišč montažne gradnje lesenih hiš proizvajalca Riko. Nekoliko pretirano strokovno obarvano je izzvenel nastop gradbenikov, ki mu je sledila predstavitev slovenskih zgradb po svetu. Udeleženci so prikazali stavbe in odprte prostore, ki so bile zgrajene in urejeni v Argentini, Italiji, Kanadi in ZDA za potrebe slovenske skupnosti v teh deželah ali kot simbolno pomembni, reprezentativni prostori.

Sledila je okrogla miza z naslovom: Kultura prostora kot pogoj uspešne družbe, ki jo je moderiral Braco Mušič z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Peter Bassin je gostom predstavil svoja razmišljanje s potovanj po krajih v katerih žive Slovenci v tujini. Vedenjski vzorci se prenašajo iz roda v rod, je zatrdil in povedal, da je v Avstraliji srečal Slovenca, ki vsak konec tedna izkoristi za smuko, medtem ko njegov sosed še ni stopil na sneg. Peter Krečič je s prisotnimi delil svoje vizije o potrebnem dokončanju razvoja prestolnice in v tej navezavi opozoril na nerealizirane Plečnikove projekte. Sašo Möechtig je s prispodobo značilnosti kozmopolitskega človeka, ki da ima hkrati korenine in krila nakazal vso širino današnjih potreb sodobnega človeka, katerih del zadovoljujemo tudi z urejanjem prostora, arhitekturo in oblikovanjem. Pot do "arhikulture" kot sedmega področja znanosti po njegovem vodi preko več novih znanj, tudi s področja psihologije, sociologije in komuniciranja. Tudi Marjan Ocvirk je poudaril, da je znanje iz zgodovine umetnosti in arhitekture tisto, ki lahko oplemeniti moderno arhitekturo in je tudi vodilo velike slovenske arhitekte. Viktor Pust je udeležence seznanil z organizacijskimi dosežki stroke in napovedal še nove naloge s katerimi želi ZAPS vplivati na položaj stroke v Sloveniji. Aleš Prinčič je na primeru iz bližnje Italije opisal kako radikalno lahko nenačrtovani razvoj izniči kvalitete prostora ter prisotne pozval, naj Slovenija izkoristi možnost, da izbere kje, kaj in kako naj se v prostoru razvija ter s tem ohrani zaenkrat še prepoznavno harmonično podobo razvoja v prostoru. Maja Simoneti je prostorsko kulturo opisala kot odnos do prostora in odnose v prostoru ter opozorila na pomen izobraževanja. Ko je stroka kritična do prostorske kulture v Sloveniji, mora vedeti, da je opaznejše izboljšanje možno pričakovati šele takrat, ko bodo o urejanju prostora in kvaliteti arhitekture podobno kot strokovnjaki razmišljali politiki, investitorji in vsakodnevni uporabniki prostora.

Konferenco je zaključila odlična predstavitev slovenskih arhitektov, ki so študirali v tujini. Predstavitev je moderirala prof. dr. Barbara Kenda, ki na University of Notre Dame v ZDA uči arhitekturno projektiranje ter teorijo in zgodovino arhitekture. Matej Blenkuš, Mika Cimolini, Petra Čeferin, Aljoša Dekleva, Marko Studen in Urša Vrhunc so predstavili svoje doživetje izobraževanja v tujini in predvsem s svojimi novejšimi deli slikovito pokazali, kakšne učinke lahko ima tak študij. Njihov nastop je deloval izjemno prepričljivo. Udeležencev ni pretirano zaneslo v primerjalno presojo domače in tuje študijske izkušnje tako, da je prevladal vtis o kvaliteti za katero nastopajoči nedvomno ocenjujejo, da je povezana tudi s strokovnim treningom v tujini. Neobremenjenost, znanje in samozavest govorijo o svežini, ki je še kako dobrodošla na slovenski arhitekturni sceni.

Povedano in pokazano je sprožilo pričakovan odziv publike, ki je v prisotnosti zgolj enega predstavnika ljubljanske šole za arhitekturo ugotavljala, kaj vse je narobe z izobraževanjem doma. Zaradi pestrosti in dinamike podiplomskega študija v tujini posameznikom gotovo zrastejo krila. Četudi so to izbrani posamezniki in je predizobrazba z domače šole ocenjena kot dobra, so udeleženci konference ugotavljali, da Slovenija potrebuje bolj odprto in mednarodno usmerjeno podiplomsko izobraževanje.

Konferenca, ki sicer ni pritegnila zelo veliko domačih gostov, se je na koncu izkazala za uspešno. Nastopi so sprožili kar nekaj zanimivih razprav in ponovno razkrili nekatera problemska žarišča iz slovenske prakse ter gostom iz tujine omogočili vpogled v del domače strokovne prakse.


Več:
>>Od besede do arhitekture / A. beseda / 16.09.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh