info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
1. 10. 2004

Indeks prostorske senzibilnosti na volitvah šele leta 2008 - večina strank gluhonema za prostorsko kulturo

Maja Simoneti
Pred dobrim tednom smo se z uredništva Trajekta obrnili na stranke, ki kandidirajo na letošnjih volitvah in jih zaprosili, da nam predstavijo svoje poglede na prostorsko kulturo v Sloveniji. Ker verjamemo, da prostorska kultura sodi v razvojne programe in med kazalce razvitosti, smo želeli svoje stališče preveriti na političnem odru in ponuditi našim bralcem kakšno iztočnico za razmislek pred volitvami. Strankam smo poslali kratek vprašalnik in razlago pojmovne zveze "prostorska kultura". Prejeli smo odgovore treh parlamentarnih strank ZLSD, SMS in SLS ter Liste za podjetno Slovenijo.

Skromen odziv si razlagamo kot dejstvo, da urejanje prostora v najširšem smislu, sicer pa prostorsko planiranje in načrtovanje kot tudi vsakodnevna raba prostora, v slovenski politiki niso prepoznane kot relevantne. Vprašalnike smo res razposlali na uradne elektronske naslove strank in o naši nameri nismo posebej obvestili medijev, kar bi nam kritični bralec lahko očital kot veliko napako. Pa vendar menimo, da pričakovati odzive o enem od področij, ki je pomembno odvisno od javnih financ in politik v času največjega predvolilnega vrveža, ni bilo pretirano. Kakorkoli že ocenjujemo lastno spretnost pri tej akciji, rezultati vendarle predvsem zgovorno pričajo o tem, da delujemo na področju, ki v Sloveniji v glavnem še ni prepoznano kot vsebina vredna politične pozornosti.

Pregled tem, ki jih odpira naš vprašalnik sporoča, da so razlike med interesnimi skupinami o ocenah stanja v prostoru in mnenjih o razmerah v urejanju prostora še mnogo večje kot smo si mislili. Molk večine strank namreč govori o zavestnem zanikanju pomena urejanja prostora in prostorske kulture za razvoj države. Prostorski načrtovalci, arhitekti, krajinski arhitekti in urbanisti razumemo različno težo posameznih razvojnih področij, kar pa ne pomeni, da smo ob vedno znova citirani stopnji razvitosti Slovenije pripravljeni verjeti, da ta razvoj ni povezan tudi s prostorskimi značilnostmi in predvsem z odnosom do prostora. Še več. V resnici vemo celo to, da tak odnos urejanja prostora v določenem smislu omogoča določene vrste razvoj. Ko tako stranke razglabljajo o novih stanovanjih in z njimi povezanimi politikami vemo, da posredno odpirajo tudi vprašanja o kvaliteti novo grajenega stanovanjskega tkiva in odnosu do obstoječega poselitvenega tkiva in s tem še bolj posredno o bodočih podobah naših naselij. Ko poslušamo zgodbe o priložnostih turističnega razvoja se spomnimo igralnic in hotelskih kompleksov z bazeni brez identitete pa tudi Lipice in Bleda. Ko spremljamo razprave o Strategiji razvoja Slovenije, se zaradi izkušenj s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, molku o prostorskih razsežnostih tako načrtovanega razvoja ne čudimo več Ko nam projektantom ekonomisti zbadljivo dajejo lekcije iz osnov ekonomije vemo, da so izjemni razvojni rezultati, ki se kažejo tudi s harmoničnimi podobami prostora, rezultat znanja in sodelovanja več strok in vedno povezani tudi z omejevanjem posameznih razvojnih teženj. Projektanti vemo, da v Sloveniji ne primanjkuje zemljišč za razvojne potrebe, pač pa primanjkuje zemljišč na katerih bi se lahko razvoj odvijal brez vsakršnih omejitev. V Sloveniji zaradi omejenosti prostora, izjemnih naravnih danosti, kulturne dediščine in ne nazadnje tudi zaradi njenih prebivalcev primanjkuje lokacij na katerih bi lahko brez velikih vložkov hitro realizirali svoje razvojne programe.

Ko smo svoje bralce nagovorili pred letošnjimi volitvami, smo verjeli, da bodo stranke izkoristile priložnost in opredelile svoj odnos do prostora in prostorske kulture. Ko tega niso storile, nas pravzaprav niti niso pretirano presenetile. Odziv je odraz splošnega stanja duha v našem okolju. Končno tudi nadvse domiselna akcija Financ v kateri neodvisni ekonomisti računajo strankarski indeks blaginje, le te ne povezuje z dobro arhitekturo, racionalnostjo širitve naselij, urejanjem javnih odprtih prostorov in podobnimi kazalci razvitosti. Odnos do kulture so kolegi ekonomisti merili z vprašanjem o odnosu do subvencioniranja kulture. Kakšnih sredstev v Sloveniji primanjkuje projektanti vemo, prebivalci pa čutijo vsakdan. To čemur smo priča je globoka stopnja nerazumevanja oziroma nesposobnosti zaznave vzroka in posledice. Večina med nami namreč zna povedati vsaj nekaj o prostorih in krajih, ki so prijetni in se v njih radi zadržujemo in o tem, kaj nam je zoprno in neprijetno. Kako torej, da ne znamo razumeti, da se je za slovensko državo tako pomembno desetletje razvoja zapisalo v prostor s komaj kakšno res lepo in dobro javno ureditvijo oziroma, da smo dnevno priča posegom, ki nas motijo in se z njimi še zdaleč ne moremo strinjati. Je možno, da Slovenci verjamejo, da je za vse posege odgovorna stroka ali da so posegi v prostor samo in izrecno v domeni lastnikov? Zakaj ljudje ne zaupajo več lastni presoji. Ko ste med počitnicami še posebno uživali v naravi ali v kakšnem mestu, v hiši ali na stopnicah pred njo, seveda niste pomislili, da so podobe teh okolij posledica načrtovanega razvoja. Samo prefinjen sistem usklajevanja interesov in premišljenega odločanja se lahko skozi čas v prostor zapišejo s skladnimi urbanimi ali naravnimi ansambli. Zato hitrih in poenostavljenih poti do dobrih prostorskih rešitev, ki bi se lahko trajno zapisale v slovenske krajine in poselitveno tkivo ni. Včasih se zdi, kot bi nam kdo preveč temeljito opral glavo? Kako si sicer razlagati, da smo v zasebnih pogovorih zmožni kritičnih razprav o podobi novih hiš, o novih cestnih ureditvah, o lokacijah novih šol, o praznosti okolice novih poslovnih in stanovanjskih hiš, ko pa delujemo na strokovni in poslovni ravni na to povsem pozabimo.

Na Trajektu verjamemo, da je področje prostorske kulture, odnosa do grajenih in naravnih prvin, odnosa do starega in novega v prostoru, eno tistih, ki bi lahko začinilo zgodbo o razvojnih uspehih Slovenije. Zato bomo na stanje, ki ga tudi na podlagi predvolilnega delovanja naših strank ocenjujemo kot slabo še naprej poizkušali vplivati. Delovali bomo v smeri dvigovanja stopnje prepoznavnosti problemov v najširši javnosti in tudi ciljno v smeri posredovanja za vključevanje prostorske kulture v razvojne programe in politike.

Našim bralcem ponujamo v samostojnem prispevku v branje komentar odgovorov, ki smo jih na anketo prejeli. Verjamemo, da niste pričakovali, da bo Trajekt na podlagi ankete izračunal indeks prostorske senzibilnosti (IPS) in tako poizkušal vplivati na vas, kako voliti. Kot že rečeno naš namen je bil predstaviti bralcem, kako urejanje prostora kotira na politični borzi in ne obratno. Mnenje o tem, kako kotirajo naše stranke, si morajo bralci ustvariti sami.

Če nam že ni uspelo na nacionalni ravni, pa smo našo taktiko kar uspešno preizkusili v Murski Soboti, kjer bodo to nedeljo volili novega župana.. Na pobudo naše sodelavke Darje Matjašec smo anketo prilagodili lokalnim razmeram in se pustili presenetiti. Kot si lahko prebere v originalnih prispevkih na Sobotainfo, so si vsi trije kandidati vzeli čas in bodoče župane smo tako pripravili do tega, da so se zavezali k določenim dejavnostim na področju urejanja prostora, če bodo izvoljeni.

>>Sobotainfo: Kako pa vi razmišljate o urejanju prostora?
>>Sobotainfo: Na volitve za boljše prostorske rešitve

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Aleš Šarec
Prostorski in kulturni vidiki načrtovanja, 2.10. 2004, 23:21

Da, večina strank, ki kandidirajo na letošnjih volitvah (ne l. 2008?) je gluhonemih za prostorsko kulturo. Pa ne le stranke, politiki, tudi del stroke (zlasti ekonomisti), širša javnost in večina sredstev javnega obveščanja, ki bi morala ljudi bolje seznanjati in osveščati o pomenu te kulture za razvoj Slovenije, je skoraj nemih. Vaš komentar k molku strank je več kot umesten. Škoda le, da ga bo prebral le ozek krog ljudi. Zato predlagam, da ga pošjete v objavo tudi dnevnemu tisku, radiu, morda na TV. Izkušnja z odzivi v Murski Soboti je vzpodbudna.
Menim pa, da je treba v 'prostorsko kulturo', kot sestavino nacionalnih, regionalnih in občinskih strategij in programov, pa tudi posameznih sektorjev (stanovanjskih, prometnih, energetskih, idr.) vključevati ne le vidike 'harmonične podobe' prostorov, ki jih ustvarjamo, urbane in odprte krajine, usklajenosti do naravne in kulturne dediščine, varstva okolja (voda, zraka, itd), temveč tudi vprašanja gospodarnosti in socialnih vidikov 'organizacije dejavnosti v prostoru', kakor smo še po starem ZureP-u temu rekli. To je razporeditev funkcij v prostoru tudi tako, da te delujejo v medsebojni sinergiji vsestransko pozitivnih razvojnih vplivov. Naši kolegi ekonomisti so temu včasih rekli 'prostorska / regionalna ekonomika', danes pa na ta pomembna vprašanja celovitega načrtovanja vse preveč pozabljajo/pozabljamo. Tako tudi v novopečeni Strategiji razvoja Slovenije (SRS) in v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) o tem skorajda ni besedice. Vprašanja prostorskega razvoja bi celo na MOP-u nekateri najvišji predstavniki ministrstva najrajši uvrstili pod 'varstvo okolja'. Ukinili Direktorat za prostor. Češ, da v angl. 'environment' = okolje, vključuje tudi prostorski razvoj. Podobno pojmujejo prostorske vidike tudi na UMAR-ju. Od tod izvirajo potem tudi 'zbadljive lekcije' ekonomistov, saj so po njihovem prepričanju v SRS več kot zadosti upoštevali varstvo okolja, torej tudi prostorsko kulturo. Ko nadebudno pišete, da bo Trajekt deloval v smeri dvigovanja stopnje prepoznavnosti problemov prostorske kulture v najširši javnosti in tudi ciljno v smeri posredovanja za vključevanje prostorske kulture v razvojne programe in politike, morate/moramo uveljavljati torej poleg že spoznanih ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov tudi prostorske in kulturne doktrine razvoja. Torej ne tri temveč PET vidikov načrtovanja.


Pavel Gantar
Nizka odzivnost, 8.10. 2004, 10:54

Zelo žal mi je, da sem za anketo zvedel šele potem, ko sem obiskoval Trajetove spletne strani.Sicer bi z veseljem odgovoril nanjo. Očitno pa se je anketa zgubila v eldeesovskem predvolilnem kaosu. Škoda. Imeli bi kaj povedati.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Z uredništva Trajekta smo se obrnili na stranke, ki kandidirajo na letošnjih volitvah in jih zaprosili, da nam predstavijo svoje poglede na prostorsko kulturo v Sloveniji. Strankam smo poslali kratek vprašalnik in razlago pojmovne zveze "prostorska kultura". Prejeli smo odgovore treh parlamentarnih strank ZDSL, SMS in SLS ter Liste za podjetno Slovenijo.





na vrh