info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
6. 10. 2004

Ljubljanski urbanisti pri organizaciji natečaja za Kolizej kršijo Ustavo RS, ZGO, ZVKD in mestne PUP-e

Uredništvo
Že v juliju sta DAL in ZAPS skupaj podala javno izjavo ob vabljenem natečaju za Kolizej v Ljubljani. Izvršni odbor DAL je v zvezi s tem natečajem podal še eno izjavo za javnost, saj meni, da prva ni naletela na pravi odziv v nekaterih medijih, ponekod pa so jo celo zelo tendenciozno interpretirali. Izjavo objavljamo v nadaljevanju.

***

Julijska izjava DAL in ZAPS ob vabljenem internem mednarodnem natečaju za Kolizej je v poletnem času kislih kumaric v nekaterih, predvsem komercialnih medijih naletela na izrazito pristranske interpretacije. Le-te so izpostavljale predvsem domnevno užaljenost domače stroke zaradi sodelovanja zgolj tujih arhitektov, kar pa sploh ni bil predmet dopisa (citat iz izjave: »Nič ni narobe, da je pri natečaju predvideno sodelovanje tujih arhitektov. Mednarodne povezave, izmenjave in sodelovanja so za slovenske arhitekte naravna potreba pri enakopravnem vključevanju v Evropo in svet.«), pa tudi domnevo, da se zaradi protesta stroke s stavbo spet nič ne bo zgodilo, kar nikakor ne ustreza intenci stroke (citat: «Kolizej je ena izmed mestnih znamenitosti, hkrati pa tudi sramot, saj propada že desetletja. Prenova Kolizeja je nedvomno v splošnem interesu vseh meščanov Ljubljane pa tudi v širšem interesu, saj je pomemben pomnik kulturne zgodovine Slovencev. Zato je novica o načrtovani prenovi stavbe razveseljiva«.). Vsebinskih trditev in opozoril na (ne)legalnost natečaja v izjavi se ti mediji oz. posamezniki sploh ne dotaknejo (I. Jurančič v absurdnem odzivu v Dnevniku z naslovom »Diktat stroke«, B. Kovič v bolestnem pamfletu »Krdelo frustrirancev« v Mladini, B. Janežič pa v tendencioznem poročilu na POP TV), zato menimo, da jih je potrebno (tokrat z dodanim citiranjem zakonodaje) na kratko ponovno povzeti, čeprav so bila sicer že dovolj jasno izražena že v julijski izjavi:

1.
Veljavni prostorski akt za območje CO 2/16- Kolizej (PUP Ur.l.RS 49/95) pravi: »za kompleksno obnovo območja je treba izvesti javni urbanistično arhitekturni natečaj.«

2.
Zakon o graditvi objektov (ZGO) (Ur.l.RS 110/02, 47/04) v svojem 43. členu določa:
»javni natečaj:(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju, če tako določa prostorski akt ali drugi predpis.«

3.
Ker je tudi naša država članica EU, za katero veljajo predpisi o prostem pretoku oseb in storitev, je oblika ekskluzivnih vabljenih natečajev diskriminatorna, pa najsi gre za domače, tuje ali mešane zasedbe udeležencev, kar evropska zakonodaja že izvaja, slovenski pravilnik s tako vsebino pa je ravnokar v postopku sprejemanja. Je pa ta natečaj precedens tudi na simbolni ravni, saj prvič a priori izključuje domače udeležence, kar lahko beremo tudi kot napoved novega kolonializma ali pa le kot ciničen komentar k Evropi »dveh hitrosti«.

4.
V ustavi RS je v 73. členu (varovanje naravne in kulturne dediščine) zapisano: »Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.« RS je tudi podpisnica Konvencije o varstvu stavbne dediščine (Granada, 1985), njene podpisnice, predvsem države članice sveta Evrope pa z njo ugotavljajo, da je stavbna dediščina nenadomestljiv izraz bogastva in raznovrstnosti evropske kulturne dediščine, neprecenljiv dokaz o naši preteklosti, zato jo je treba posredovati prihodnjim rodovom.

5.
Zakon o varstvu kulturne dediščine pravi, da je varovanje kulturne dediščine v javnem interesu, ko ima dediščina pravno urejen status dediščine po določbi 10. oz. 12. člena ZVKD. Palača Kolizej je z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto; Ur.l. RS št.III/60 iz.l.1993, razglašena za arhitekturni spomenik. Varstveni režim tega odloka določa, da se spomenik varuje v celoti, palača pa je varovana tudi kot del kvalitetnega urbanega ansambla Gosposvetske ulice, ene izmed najstarejših mestnih vpadnic, podedovane še iz rimske dobe. Čeprav je zgradba danes gradbeno-tehnično in funkcionalno močno degradirana, arhitekturno pa zelo osiromašena (uničeni arkadni hodniki okoli stavbe idr.), to stanje ne more biti izgovor, da se jo ruši (kvalitetna prenova je obudila kar nekaj stavb, ki so bile v podobno slabem stanju, n.pr.Grad Otočec, Blejski in Ljubljanski grad, Mladiko..., danes pa različno prenovljene zelo dobro služijo svojemu namenu). Kolizej sodi med najznačilnejše arhitekture 19.stol. v Ljubljani, vse do danes pa je s svojo specifično tipologijo tudi edina v širšem evropskem prostoru, ki je preživela in kot taka soustvarja identiteto mesta kot celote.

6.
Ker rušitev in nova nadomestna gradnja torej ne pomenita kulturne rešitve, prenova zgolj v skladu s konzervatorskimi smernicami ( ki bi jih moral lastnik v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine naročiti, pa jih ni) pa vedno ni mogoča (ponavadi iz finančnih razlogov) ali toliko zamuja, da objekt medtem propade, ponovno predlagamo kot možno tudi tretjo pot, ki smo jo omenili že v julijski izjavi: »t.i. aktivna prenova, ki z novimi, avtorsko in v duhu sodobnega časa zasnovanimi posegi vzpostavlja enakopraven dialog z obstoječo stavbo, s ciljem, da v napetosti med starim in novim nastane višja arhitekturna kvaliteta.«

Kakršnakoli že bo prvonagrajena rešitev za Kolizej (tudi če pogoj za izbrano rešitev ne bo rušitev), s katere bleščečimi podobami se bo verjetno kmalu po zaključku internega »natečaja« pričela medijska ofenziva, legalne in legitimne teže le-ta ne bo mogla imeti, lahko bo služila le kot investitorjeva preveritev oz. študija možnosti pozidave te lokacije. Razen seveda, če medtem mestu (predstojnik oddelka za urbanizem MOL je član od investitorja postavljene žirije) ne uspe »ad hoc« spremeniti veljavnega prostorskega akta, državi in Zavodu za varstvo kulturne dediščine (član žirije je tudi strokovni svetovalec za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS) na hitro ukiniti odloka o zaščiti Kolizeja, kar pa v naši »pravni« državi niti ni tako zelo nemogoče...

Izvršni odbor Društva arhitektov Ljubljane


Več:
>>Društvo arhitektov Ljubljana
>>Obdobje problematičnih vabljenih... / Trajekt, 14.07.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Igor Jurancic
Brez naslova, 6.10. 2004, 18:39

Spostovano urednistvo!
Naslov tega clanka je popolnoma zgresen in zavajujoc! Natecaj razpisuje zasebna druzba, "ljubljanski urbanisti" ,ce mislite s tem Oddelek za urbanizem MOL nima z natecajem zaenkrat se nobene zveze,se manj pa skrsenjem ustave in podobno!
Ce zelite biti objektivni ,morate objaviti tudi odgovor Ministrstva za okolje ,prostor in energijo, z dne 28.7.2004 , Drustvu arhitektov Ljubljane in Zbornici za arhitekturo in prostor SLO, v zvezi s to javno izjavo.V njem boste prebrali, da natecaj ni nezakonit in se vec ,da je osnutek pravilnika DAL o natecajih ,na katerega se sklicujete, neskladen z evropsko zakonodajo!! Ce dopisa, ki ga Drustvo zavestno zamolci,ker ni primeren duhu njihovega aferaskega pisanja nimate, vam ga lahko posljem po faksu.Lep pozdrav!


Miran Gajšek
Natečaji takšni in drugačni, 8.10. 2004, 19:22

ZUREP in ZGO sta kar se tiče javnih natečajev jasna: javni natečaj je obvezen, kadar tako piše v prostorskem izvedbenem aktu (po novem "izvedbenem prostorskem aktu")in takrat, kadar je investicijska vrednost več kot toliko in toliko milijonov (nimam v glavi in nimam zakona pri sebi). Res je, da v IPA piše, da je potreben natečaj za kompleksno prenovo območja. Vprašanje je, kako je definirano območje. V primeru, da je "območje" stavba Kolizeja, potem bi moral biti javni natečaj z ZAPS. V primeru pa, da je "območje" večje kot arhitektura Kolizeja, morebiti ni nujno. Potrebno je natančno prebrati in razumeti PUP. Mimogre povedano, v Sloveniji je izredno malo sodno zapriseženih izvedencev za področje urejanja prostora. Morebiti bi za mnenje povprašali katerega izmed njih?
Kdo je pravzaprav investitor? Če je res popolnoma zasebna družba, ji ni potrebno delati javnega natečaja. V primeru, da v finančni konstrukciji nastopajo tudi javna sredstva, pa bi javni natečaj moral biti.
Glede ekskluzivnosti vabljenih natečajev bi želel povedati tole. Menim, da je v Evropski Uniji pač potrebno arhitektom delati izven meja svoje države in obratno, da je potrebno dovoliti priti "tujim" arhitektom v svoj fevd.
Pa poglejmo na primer Guggenheimov muzej v Bilbau. Natečaj je bil vabljen, rok je bil tri (3) tedne (ZAPS bi se takoj pritožil in verjetno še kdo, vajen dvo, tromesečnih rokov naših natečajev), zmagal je, pomislite, Američan, Frank Gehry. Zdaj pa vsi hodimo gledat titanovo mojstrovino. Še pomembnejši je v najnovejši literaturi znan Bilbao efekt. Zemljišče, komunalno opremo, gradnjo in opremo objekta je finaciralo mesto Bilbao in regionalna Baskovska Vlada (šlo je torej za javne finance!?). Fundacija Guggenheim je prenesla stalno razstavo in občasne razstave. Eksluzivni vabljeni natečaji niso nujno diskriminatorni za našo arhitekturo.


Grega Košak
K navidezni "dilemi": odprti javni ali vabljeni natečaji, 11.10. 2004, 15:07

Praksa je dvoznačna: samo po dva kontrarna, obakrat pozitivna primera: projekt za Sidneysko opero je na javnem natečaju dobil tedaj še maloznani danski arhitekt Utzon, a je prav ta kasneje postala ikona 20.stoletja; podobno velja za Aleksandrijsko knjižnico pravtako malo poznani norveških arhitektov: Shonetta. Za obe bi bili prikrajšani ob vabljenem natečaju! Iz vabljenih natečajev pa sta izšla pravtako kvalitetna: Hollov muzej v Helsinkih in Gehryjev v Bilbau. Se pa nikjer v vabljenih natečajih niso omejevali samo na "gostujoče" tujce in v tem je ves "catch" natečaja za Kolizej. Občeveljavnega pravila za uspešnost torej ni, je pa zato javni odprti (mednarodni!) natečaj z, od investitorja dodatno vabljenimi (in posebej plačanimi) udeleženci za svežino idej najobetavnejši in do mladih najmanj diskriminatoren.
Podton investitorjeve omejitve na tak tip natečaja je verjetno v domnevi, da bi bili domači udeleženci bolj nostalgični (=občutljivi) za ljubljanski "genius loci" in zato morda bolj omejevalni ali kritični za predlagani programski koncept.
Intonacija dveh odzivov kolegov-urbanistov pa opozarja, da smo si arhitekti, kar sami sebi najslabši zavezniki in da zunanjega sovražnika zato niti ne rabimo!
In ko že gre za dva, dovolj odločujoča urbanista: na čelu UO-MOL in strokovnega DUPPS-a, več kot urgentno javno vprašanje: Kdaj bomo imeli, v organizaciji DUPPS-a že več kot eno leto obljubljano, javno diskusijo po zaključku natečaja za Potniški center Ljubljana? Vse pripombe in odgovori nanje se nam pri tudi najpomembnejših prostorskih aktih radi izrodijo v samo "nebodijihtreba" post festum formalizme, brez konkretnih rezultatov.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh