info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 10. 2004

Kolizej med zvezdniškim natečajem in veljavnim lokacijskim načrtom

Matevž Čelik
Novi lastnik Kolizeja, Prevent Invest, je spomladi povabil osem svetovnih arhitektov na natečaj. Zadovoljstvo strokovne javnosti, ki je skupaj z Ljubljančani težko pričakovala prenovo, je zmotil način, ki si ga je investitor tudi v sodelovanju s predstavniki mestne občine in posameznimi arhitekti izbral za pridobitev strokovnih rešitev. Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) je v javnost zato poslalo že dve izjavi in med drugim opozorilo, da natečaj, ki je v teku ni "javni natečaj", ki bi moral biti razpisan v skladu z Zakonom o graditvi objektov. Veljavni prostorski prostorski ureditveni pogoji (PUP) za območje Kolizeja, sprejeti v letu 1995 namreč določajo, da je "za kompleksno obnovo območja treba izvesti javni urbanistično arhitekturni natečaj".

V želji po razjasnitvi vseh okoliščin o tem primeru povzemamo nekatera dejstva. Konec leta je nova lastnica "169/180" spomeniško zaščitenega Kolizeja ob Gosposvetski cesti v Ljubljani postala družba Prevent Invest. Stavbo namerava preurediti v sodoben večnamenski multimedijski kulturno-poslovni kompleks. Delo je 18.maja 2004 poročalo, da bodo "pri idejnih zasnovah novega Kolizeja imeli arhitekti povsem proste roke, saj se bodo lahko poigravali tako z načrti za temeljito prenovo 157 let starega nekdanjega vojaško-stanovanjskega kompleksa kot tudi z njegovo odstranitvijo in postavitvijo sodobnega objekta." V istem prispevku smo izvedeli, da Prevent Invest razpisuje vabljeni natečaj. Na vabilo se je odzvalo osem tujih arhitekturnih pisarn. K natečaju investitor ni vabil slovenskih arhitektov. Natečajni žiriji predseduje Boris Podrecca, v njej pa so še Kurt W. Forster, Marco de Michelis, Hilde Léon, Sergej Pavlin, Gojko Zupan, Igor Jurančič in Jože Anderlič. Namestnik članov žirije pa je Igor Kalčič.

V odloku o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju nekdanje občine Ljubljana - Center iz leta 1993 piše, da je višina Kolizeja omejena na pritličje in štiri nadstropja, poleg tega pa Kolizej v celoti varujejo za javno namembnost. Prenova naj bi bila dopustna v okvirih zdajšnje gradbene lupine, v notranjosti pa bi bilo potrebno ohraniti osnovno razporeditev prostorov s šestimi dvoranami. Sicer pa je ob vnaprejšnjem soglasju ZVKD notranjost možno prenoviti v skladu s sodobnimi arhitekturnimi principi in funkcionalnimi potrebami. Ob tem je Igor Jurančič, načelnik oddelka za urbanizem MOL, za Delo 20. aprila 2004 izjavil, da si želi, "da bi Kolizej končno začeli prenavljati, saj položaj, v katerem po eni strani mesto želi nekaj storiti z objektom, po drugi pa za prenovo in javne programe v njem nima denarja, traja že 20 let." Povedal je, da upa, da bo še letos razpisan mednarodni javni natečaj in da bo potem stekla strokovna razprava, ali je res nujno vztrajati pri prenovi, ki bi ohranjala podobo nekdanjega vojaškega stanovanjskega objekta, ali pa ga morda celo podreti in zgraditi novega. Dejal pa je tudi, da "se nagiba k temu, da bi lahko spremenili odlok o zaščiti Kolizeja, ki je v nekaterih delih že preživet ali prestrog." Kot nam je včeraj v razgovoru zatrdil Igor Jurančič, bo investitor v okviru zahtev veljavnega odloka, težko pridobil sodobno in funkcionalno zasnovo za program, ki ga načrtuje.

Prvo izjavo v zvezi z natečajem je DAL poslal v javnost julija. Izjavi se je pridružila tudi ZAPS. Mediji, ki so jo povzeli, so izpostavili, da natečaj ni pogodu domačim arhitektom, ker so iz njega izključeni. DAL v drugi izjavi odgovarja, da sploh ne gre za to, pač pa le opozarja na zahteve, ki jih za to območje postavlja prostorski akt in na zakonodajo, ki ureja razpis javnega natečaja. V obeh dopisih je DAL opozoril, da razpisovalec natečaja ignorira določilo PUP o javnem natečaju ter da natečaj ni razpisan v skladu z ZGO in ne poteka v skladu z natečajnim pravilnikom. Natečaj naj bi bil po oceni DAL zaradi tega nelegalen.

Na izjavo DAL in ZAPS se je odzvalo tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Iz težko berljivega besedila, ki ga vsebuje to sporočilo, smo s skušali izluščiti stališča ministrstva. Razbrali smo, da so opozorila DAL o nelegalnosti natečaja za MOPE zgolj domneve. MOPE tako trdi, da natečajni pravilnik še ni sprejet in da je pravilnik, ki se trenutno uporablja treba upoštevati zgolj kot interni dokument DAL, ki zavezuje njegove člane. Po mnenju MOPE je varstvo kulturne dediščine v primeru Kolizeja zagotovljeno s sodelovanjem predstavnika pristojne službe z ministrstva za kulturo pri natečaju. MOPE v dopisu pritrjuje DAL in ugotavlja da je v primeru: "če zares občinski prostorski akt določa, da je za obravnavano stavbo javni natečaj obvezen, ravnal investitor v nasprotju z določbami 43. člena. Zakona o graditvi objektov, če priprave in izvedbe natečaja ni ponudil pristojni poklicni zbomici." Pridružujejo se tudi mnenju DAL, da zaradi slabo pripravljenih natečajev prihaja do neproduktivne prakse in da bi naročnik lahko k natečaju povabil tudi domače arhitekte. Temu mnenju se je načeloma pridružil tudi Igor Jurančič, ki sicer sodeluje v natečajni žiriji.

Na natečaju pridobljene rešitve imajo zaenkrat zgolj status interne študije investitorja. Glede na veljavna odloka o razglasitvi spomenikov in PUP se seveda postavlja vprašanje, kako jih investitor skupaj z mestno urbanistično službo in Zavodom za spomeniško varstvo namerava pripeljati do gradbenega dovoljenja in izvedbe. Prevent Invest je za zdaj dokazal, da rešitev ne namerava pridobivati po ovinkih in s poceni projektanti. Verjamemo pa, da se investitor ne bi lotil dragega in zahtevnega pridobivanja študije s sodelovanjem uglednih tujih arhitekturnih pisarn, če ne bi verjel, da bo pridobljene rezultate lahko uporabil za gradnjo. Arhitekti pa se ne bi odzvali, če ne bi verjeli, da bodo gradili. V ta namen pa bi bilo potrebno spremeniti oba že prej omenjena odloka. V primeru razveljavitve zdaj veljavnega PUP bi na natečaju pridobljene rešitve postale legalna podlaga za nadaljnje načrtovanje. Načelnik Oddelka za urbanizem MOL, Igor Jurančič meni, da bi bilo PUP na območju Kolizeja v bodoče potrebno nadomestiti z lokacijskim načrtom.

Razlogov, da bi zasebnega investitorja zavezali z javnim natečajem sicer ni veliko, jih pa v tem primeru podaja veljavni prostorski akt. Bo torej lokacijski načrt o katerem razmišlja Igor Jurančič izdelan na podlagi zmagovalnega elaborata vabljenega natečaja in bo ugotovljeno, da javnega interesa v območju Kolizeja ni več treba ščititi s pridobitvijo variantih rešitev na javnem natečaju? (Naj samo še enkrat omenimo, da tudi MOPE v dopisu ocenjuje, da natečaj z vabljeno udeležbo ne zasluži pridevnika "javni".) Zanima pa nas tudi, kakšne pogoje bodo za varstvo Kolizeja "po novem" postavili predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pričakujemo najmanj ohranitev fasadne lupine.

Brez dvoma bi bilo za nadaljnji razvoj projekta prenove Kolizeja, zelo koristno, če bi se investitor skupaj z mestnim oddelkom za urbanizem in spomeniškovarstveno službo odločil svoje namere sproti predstavljati javnosti. Transparentno vodenje postopkov je tisto, ki v urejanju prostora ključno vpliva na kredibilnost sprejetih odločitev. S skrbjo za boljšo informiranost pa se tudi nesporazumi lahko obrnejo v odprto, in konstruktivno razpravo. Dobro vemo, da Kolizej zanima mnogo Ljubljančanov. Ker bodo vse odločitve o nadaljnji usodi Kolizeja obravnavali na mestnem svetu, pa je prav tudi, da se županja in svetniki zavedajo, da je domača strokovna javnost pozorna.


Več:
>>Ljubljanski urbanisti... / Trajekt, 6.10.2004
>>Obdobje problematičnih vabljenih... / Trajekt, 14.07.2004
>>Mnenje Ministrstva za okolje prostor in energijo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

urukalo saso
Brez naslova, 8.11. 2004, 11:56

spoštovani,
podpiram vaša prizadevanja za transparentnost in korektnost javnih razpisov s tovrstno vsebino. obenem se pridružujem s svojim mnenjem tistim , ki zagovarjajo očuvanost mestnega jedra tudi za naslednje generacije.
(v kolikor sledimo samo interesu kapitala in investitorjev je brez dvoma ena boljših gradbenih lokacij še pobočje ljubljanskega gradu, morda celo grad sam in park tivoli v celoti. soglasja bodo izdana če se izkažejo potrebe )
lep pozdrav
saso urukalo


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Šest natečajnih elaboratov je zdaj že prispelo v Ljubljano in prihodnji teden naj bi se prvič sestala žirija. Povabilo na natečaj so sprejeli Rafael Moneo, Steven Holl, zakonca Bolles Wilson, David Chipperfield, Ben van Berkel, Heikkinen in Komonen, Willem-Jan Neutlings ter Foreign Office Architects, vendar sta se Hall in Van Berkel kasneje zaradi preobremenjenosti opravičila. Povabljenim natečajnikom se ni bilo potrebno držati zahtev odloka o razglasitvi spomenikov. Zaradi tega in zato, ker prostorski akt za območje Kolizeja predpisuje javni natečaj, imajo na natečaju pridobljene rešitve zaenkrat status interne študije investitorja.

Po navedbah Igroja Jurančiča, načelnika oddelka za urbanizem MOL so se doslej še vsa iskanja rešitev za Kolizej ustavila, ker bi v preveliki meri obremenila javna sredstva ali zaradi strogih varstvenih zahtev. Ker varstvene zahteve močno omejujejo možnosti nadaljnje rabe objekta, je bil Kolizej ves čas sorazmerno neprivlačen za zasebni kapital. Novemu lastniku in investitorju so na Oddelku za urbanizem MOL priporočili obliko preverjanja možnih rešitev z uveljavljenimi strokovnimi avtoritetami, da bi se v nadaljevanju laže dogovarjali o obsegu varovanja Kolizeja s pristojnimi službami za varstvo kulturne dediščine.





na vrh