info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
25. 10. 2004

Javno dobro v okviru beograjske konference "Komunikacije 2004"

Maja Simoneti
"Javni prostor je skupno dobro vseh meščanov in velika odgovornost in skrb vsake uprave. Javni prostor je najbolj izpostavljeno obeležje vsakega mesta in kulture. Sposobnost in premožnost vsake posamezne dobe in domet vsake civilizacije se meri tudi po javnih prostorih, ki jih ustvari in vzdržuje. Zato je javni prostor tako v času stare Grčije in Rimskega cesarstva kot danes v času tehnološko že zelo izpopolnjenih civilizacij bil in ostal enako pomembna kategorija.

Bistvo pojma javno dobro je, da je dostopno vsem, brez razlik glede na barvo kože, spol, dohodke, nacijo ali religijo. Zato javni prostor dobiva vse večjo težo v študijah in raziskavah različnih svetovnih univerz, arhitekturnih, kulturnih, socioloških, pa tudi ekonomskih. Razen v administraciji in znanosti je nevladni sektor poskrbel, da se spoznava, priporoča, vrednoti in kritizira svetovne javne prostore na najbolj pristopnem in najbolj demokratičnem mediju od vseh medijev, to je na internetu.

Ena od aktualnih tem v prostoru je partnerstvo privatnega in javnega sektorja pri urejanju in vzdrževanju javnih prostorov in zgradb. Nobena lokalna in tudi nobena državna uprava na svetu nima dovolj moči in sredstev, da bi sama sledila, urejala in vzdrževala svoje javne vire, pa naj so še tako pomembni realno, simbolično in na koncu tudi politično. Z druge strani noben zasebni sektor nima pravice in ne motiva, da bi brez neke vrste pooblastila ali nadomestila urejal katerikoli javni prostor za katerega je odgovoren javni sektor. S tem so dani zdravi pogoji za partnerstvo teh dveh sektorjev, kar je še posebno pomembno v naših po dolgem obdobju tranzicije osiromašenih lokalnih upravah."


Zgornji zapis je citat iz vabila na "Komunikacije 2004" v Beograd, prireditev ki jo organizira "Center za planiranje urbanega razvoja" v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti. Prireditev bodo v dneh med 25. in 27.novembrom letos posvetili razpravi o dosežkih novega zakona o planiranju in gradnji, ki je bil pred letom dni sprejet v Srbiji. Planski akti naj bi zelo podrobno določili javni prostor, predpisali njegovo rabo, obliko in velikost ter poskrbeli za proračunska sredstva za njegovo urejanje. Organizatorji se sprašujejo, ali je zakon že pustil kakšne sledove v praksi oziroma katere teme pušča odprte in kako bi lahko v skladu s spoznanji iz drugih okolij na področju urejanja javnega prostora dosegli čim več.

Organizatorji napovedujejo zanimive pogovore o tem, kje so meje javnega dobra, o privatnih prostorih, ki so v javni rabi in tem kakšne so pravice lastnikov takega zemljišča ali zgradbe; o tem kdo sprejema odločitve o usodi javnega dobra: institucije, ki se ukvarjajo z njihovim varovanjem, ali uprave, ki so tudi finančno odgovorne zanje; o tem ali je možno iznajti načine, da bi se v javne prostore več vlagalo, tako iz proračunov, kot tržno in partnersko; o tem, kako oblikovati za stare in nove potrebe in kako uživati v javnih prostorih, kot profesionalci planer in oblikovalec in kot uporabnik; o tem, ali naj se v študijah in predpisih urejajo samo zadeve fizičnega javnega prostora ali tudi medijskega in virtualnega.

Udeleženci bodo brez dvoma odprli eno najbolj aktualnih sodobnih vprašanj urejanja prostora. Danes so v razvitem delu sveta, prava redkost okolja, ki se jih iskanje partnerskih povezav za zagotavljanje višjega standarda kvalitete javnih prostorov, še ni dotaknilo. To da smo v Sloveniji na tem področju še zelo neizkušeni, je odraz stopnje razvitosti. Nova slovenska država se je v prostor zapisala z avtocestami in v preteklem predvolilnem obdobju se prav nobena stranka v Sloveniji ni posebno trudila javnosti prepričevati, da namerava poskrbeti za kvaliteto javnih odprtih prostorov ali kakšno drugo prepoznavno javno prostorsko temo. Tisti, ki nas prepričujejo, da tema ni zanimiva za državnozborske volitve, nam na pogovoru v svoji občini zagotavljajo, da sredstev za ureditev novega parka preprosto ni in da so možnosti za partnerske povezave pri urejanju javnih prostorov, samo za lase privlečene tuje teorije. Ker pri nas marsikdo verjame, da je lastnina prostora enaka pooblastilu za poljubno ravnanje, je to samo odraz tega, da je država v procesu privatizacije skoraj povsem zanemarila enega svojih ključnih razvojnih virov. Topogledno je izolirano in prej priložnostno kot sistemsko in z znanjem podprto izvajanje prostorske politike, pač lahko samo škodovalo odnosu državljanov do prostora kot predvsem tudi stanju v prostoru. Prav zato, ker je pri nas odnos do javnega dobra tako brezupno oropan zgodovinskega spomina in poznavanja sodobnih trendov, je bera novih ureditev v vseh pogledih siromašna, beograjska razprava pa se zdi toliko bolj privlačna.


Več:
>>Center za planiranje urbanega razvoja

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Letna konferenca "Komunikacije 2004" na temo javnega dobra bo potekala od 25. do 27. novembra v Beogradu.



na vrh