info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
27. 10. 2004

Kdo je zagotavljal Prevent Investu, da bo Kolizej "spravil skozi"?

Matevž Čelik
Po tiskovni konferenci, na kateri so razglasili zmagovalce vabljenega natečaja za ljubljanski Kolizej, nam je popolnoma jasno to, kar smo pravzaprav vedeli že od vsega začetka: Prevent Invest ni organiziral vabljenega natečaja za to, da bi opravil nekakšno preveritveno študijo, temveč z resnim namenom, da prvonagrajeno rešitev zgradi. Kot smo slišali, naj bi novi petindvajsetnadstropni Kolizej stal do leta 2009.

Še prej pa bodo rezultati natečaja morali dobiti legalno in legitimno podlago. Kot smo že zapisali, bo potrebno v ta namen spremeniti ali razveljaviti dva mestna odloka. To sta Odlok o PUP za območje CO 2/16, in Odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center. Prvi določa, da je za kompleksno obnovo območja potrebno izvesti javni arhitekturno urbanistični natečaj. Vabljeni natečaj, ki je bil zdaj organiziran za Kolizej, tudi po mnenju Ministrstva za okolje in prostor ni mogoče šteti za javnega. Drugi omenjeni odlok določa, da je višina Kolizeja omejena na pritličje in štiri nadstropja, prenova naj bi bila dopustna v okvirih zdajšnje gradbene lupine, v notranjosti pa bi bilo potrebno ohraniti osnovno razporeditev prostorov s šestimi dvoranami. Načelnik oddelka za urbanizem MOL, Igor Jurančič je v toku natečaja dejal, da "se nagiba k temu, da bi lahko spremenili odlok o zaščiti Kolizeja, ki je v nekaterih delih že preživet ali prestrog" in da bo za območje Kolizeja potrebno sprejeti nov lokacijski načrt.

Sprememba obeh odlokov pomeni, da bo natečajne rešitve kar nekajkrat moralo vzeti v roke 44 ljubljanskih mestnih svetnikov in županja. Odločitve o novem ali spremebi starega prostorskega dokumenta mora vsaj trikrat potrditi mestni svet, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi pripombe in stališča zbrana na prostorskih konferencah in v javni razgrnitvi. Le te naj bi odločilno sooblikovale prostorski dokument in dokončno podobo projekta.

Veliki in izkušeni vlagatelji po svetu vedo, da s svojimi pobudami sicer lahko vplivajo na vsebino prostorskih dokumentov, vendar so v toku njihovega dokončnega oblikovanja le eden od sogovornikov. Do trenutka, ko prostorski dokumenti stopijo v veljavo, zato ne vlečejo tveganih potez, če nimajo zagotovil, da se jim bodo le te obrestovale. Nikakor pa v tej fazi ne razpisujejo dragih natečajev, saj ni mogoče pričakovati, da bi se natečajne rešitve v toku sprejemanja urbanističnih dokumentov ne oklestile. Natečaj razpišejo šele, ko so prostorski dokumenti veljavni in je natečaj možno izvesti na podlagi nedvoumnih projektnih pogojev. V primeru novega Kolizeja je postopek kot obrnjena rokavica, ker se bo natečajne rešitve očitno skušalo uveljaviti skozi vse faze sprejemanja prostorskega dokumenta.

Zadnje volitve so bile najbrž tudi za mestne svetnike dovolj dobra lekcija, da mnenj volivcev ne velja enostavno preslišati, zato lahko pričakujemo, da bodo pri Kolizeju kar se da pazljivi. Prevent Invest lahko računa na to, da bo natečajni projekt primoran še precej spreminjati. V skrajnem primeru pa se lahko zgodi, da na območju Kolizeja ne bo mogel graditi dosti več kot je predpisano v zdaj veljavnih dokumentih. To pa bi najbrž pomenilo, da novega Kolizeja ne bi bilo.

Odločitev Prevent Investa, da na območju Kolizeja organizira vabljeni natečaj brez legalne in legitimne podlage za njegovo izvedbo ter v ta namen zapravi več kot 300.000 evrov se zato zdi precej nenavadna. Kdorkoli mu je že zagotavljal, da bo natečajni projekt, zabeljen s svetovnimi zvezdami arhitekture "spravil skozi", ga je na nek način zavajal.

S tem pa je posredno napravil škodo tudi mestu, saj je investitorjev, ki so pripravljeni tvegati in vlagati v mestno središče, malo. Mesto pa jih krvavo potrebuje. Projekti, kakršen je novi Kolizej namreč lahko mestno središče znova napravijo privlačno in konkurenčno vitalnemu predmestju. Neuspeh v primeru Kolizeja bo še en signal za kapital, naj ostane zunaj, saj so razmere v mestnem središču preveč negotove. Zdaj obstajata dva scenarija za Kolizej, žal pa bo v vsakem primeru nekdo potegnil kratko. Po prvem bodo promotorji natečaja, investitor z načelnikom mestne urbanistične uprave in Podreccinim lobijem v Sloveniji, na vso silo uveljavljali rezultate natečaja in uspeli. Slovenski stroki in številnim prebivalcem Ljubljane bo ostal grenak okus v ustih. Po drugem scenariju se lahko celoten projekt izjalovi in z dolgimi nosovi bodo odšli investitor ter arhitekti, Ljubljana in Slovenija pa bosta na svetovni arhitekturni sceni pristala med kraji, kjer dobri projekti ostanejo nerealizirani.

Sposobna mestna urbanistična uprava bi zato Prevent Investu že na vsem začetku morala dati nedvoumna navodila, kako naj pravilno pristopi k projektu, namesto da bi ga logistično podpirala pri izvedbi natečaja. To bi za projekt sicer pomenilo več časa na začetku. Vendar bi bil tako natečaj organiziran v pravem trenutku, tveganj za projekt ne bi bilo in lahko bi vsi pridobili.

Ker natečaj že sproža precej polemik, odpiramo prostor za prispevke na to temo v rubriki akcije.


Več:
>>akcije

Starejši prispevki:
>>Kolizej med zvezdniškim natečajem... / Trajekt, 12.10.2004
>>Ljubljanski urbanisti kršijo... / Trajekt, 6.10.2004
>>Obdobje problematičnih vabljenih... / Trajekt, 14.07.2004
>>Mnenje Ministrstva za okolje prostor in energijo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Kolizija
KOLIZEJ = ILIRIJA, 27.10. 2004, 13:06

Natečaj za Kolizej je bila nesmiselna hipertrofirana akcija, ki nima, zaradi prehitevanja po desni, nikakršnih šans za realizacijo. Vsakršen nadaljni projekt bo gotovo ustavljen za dolgo vrsto let.
Ali se iz podobne "nahoruk" akcije iz kopališča Ilirija nismo nič naučili!!!


Marko Peterlin
Zarota?, 27.10. 2004, 14:19

To, ali je 300.000 EUR veliko ali malo je relativna stvar. Za vse navadne smrtnike je to seveda neznanska vsota, a v primerjavi z investicijo v 25-nadstropno stolpnico, ogromno dvorano in tako dalje ter s tem povezanimi potencialnimi dobički je to gotovo kaplja v morje. Kakorkoli že je odločitev o tem v celoti stvar investitorja. V primeru Kolizeja je investitor dovolj izkušen, da take odločitve ne bi sprejel na podlagi ustne obljube kogarkoli, pač pa je vložek 300.000 EUR zanj očitno predstavljal razumno tveganje.

Očitno je vedel vsaj to, da bo potrebno spremeniti lokacijski načrt. In odločil se je, da se za tak podvig oboroži z dobrimi projekti, saj bi imel s slabimi mnogo manjše možnosti. Kljub vsem mogočim lobiranjem do tu ni videti nikakršne zarote. Instrument lokacijskega načrta pa naj bi jamčil, da se v postopek vključi čim širša javnost. Upam, da bo javnost to možnost izkoristila.

Vsekakor bi moralo biti jasno, da bo odločitev o tako velikem in za javnost tako pomembnem projektu na koncu politična. Postopek lokacijskega načrta jamči za to, saj ga sprejema mestni svet. In pametna politika gotovo ne bo zanemarjala javnega mnenja. Res pa je, da javno mnenje ni vedno to, kar arhitekti in urbanisti mislimo da je. Kaj je že narobe z velikimi in dobrimi projekti?


sonja
groza!, 27.10. 2004, 23:28

Svojih očem in ušesom nisem mogla verjeti ob novici na TV o nagrajenem projektu za Kolizej. Za moj okus je zmagovalni projekt za predvideno okolje enostavno nesprejemljiv, odvraten. Nisem arhitektka, a mislim, da imam neki normalen okus in občutek za lepo, sprejemljivo in skladno z okoljem. Upam, da boste arhitekti, gradbeniki, urbanisti ukrepali, protestirali in preprečili tako gradnjo.
sonja


JasminaD
Kar je, je., 28.10. 2004, 11:37

Zdaj bi bilo primerno, da stroka in uprava najdeta stakneta glave in ugotovita, kako sedaj iz tega narediti ene pametne podlage za mestni prostorski dokument, za to, da bo v eni znosni perspektivi na lokaciji Kolizeja sploh kaj nastalo. Malo pozitivnega razmišljanja ne bi škodilo. Imam en ponesrečen občutek, da gre diskusija sedaj v tisto smer, ko je N posamzenikov blazno pametnih vsak za sebe, skupni rezultat bo pa to, da se bo Kolizej podrl (potem bo pa vsak rekel, saj sem vedel, pa me niso poslušali...). Hočem reči: morda prostorski načrtovalci niste srečni z ljubljansko prostorsko politiko, ampak trenutno je takšna kot je in če ne boste sodelovali, bo še slabša. Morda je koga iritiral za slovenceljne "preveč" samozavestna drža predsednika "natečajne" komisije, morda ima kdo "second thoughts" o investitorju - ampak imamo vsaj ene predloge. In od tu se gre naprej. V življenju nikoli ne dosežemo ničesar, če vlečemo špuro po svoje, drugih pa ne upoštevamo. Kompromisi so temelj vsega - in ne vtikanje palice med kolesa.Tako je tudi pri prostorskem načrtovanju in bo tudi pri Kolizeju. Pa saj verjetno nihče ne verjame, da se bo v resnici realiziralo tisto, kar kaže maketa - ampak dajte malo pozitivnega outputa, da se bo vsaj kaj naredilo.

Miha Volgemut
MALO VEČ ENTUZIAZMA ! ! !, 29.10. 2004, 11:18

Kaj je z vami! Kaj ste vsi tako morbidno razumarski? Ali ni to zavod za spodbujanje prostorske kulture? Ne morem verjeti, da na tem mestu berem taka nepristransko strokovna, intelektualistično politična razpravljanja, medtem ko v delu Lajovic propagira konzervativno stališče do projekta. In kaj izjavlja Tina Gregorič danes v istem časopisu! Izgleda da ji tale tujina nič ne pomaga. Sploh še nobenega udarnega članka za projekt ni bilo z naše strani v časopisih. Konzervativni tabor bo postajal vedno močnejši in je resna nevarnost, da bo projekt padel, vi se greste pa neke razumnike. Kaj se tako podrejate politiki, vse je še odprto in še je čas da se opredelimo in borimo! Ne bodite ozkogledi in kratkovidni in ne bojte se da boste izpadli manj strokovni če se opredelite za projekt. Od nas je odvisno ali se bo Ljubljana in Slovenija začela kulturno odpirati in prebujati, konzervativci bodo to na vsak način zavirali in preprečevali, ker hočejo še naprej vzdrževati prostorsko-mentalni red in logiko, ki so jo nekoč ustvarili in jo danes nadzirajo. Zmagovalni projekt je super in bo pomenil velik kulturni mejnik v Ljubljani. Bodimo daljnovidni vsaj 200 let naprej ter odprimo Ljubljano svetu. Začnimo vlagati več čustev in entuziazma in se opredelimo! ! !

tina gregoric
ODGOVOR, 29.10. 2004, 12:17

Spostovani Miha Volgemut!
Ob natančnem branju mojih izjav v Delu, je jasno razvidno, da nikjer ne trdim, da je projekt Neutelingsa in Riedijka 10 nadstropij previsok. To je urednik žal sam napačno zaključil v podnaslovu članka.

Moja izjava za Delo: "Strokovna komisija je izbrala projekt, ki se bolj kot ostali posveča predvsem primerni umestitvi predpisanega programa v prostor. Pretirana količina zahtevanih kvadratnih metrov pa je povročila razvoj kompleksa delno tudi do višine 25 nadstropij. To je za rob strogega centra 10 nadstropij višje, kot smo vajeni."

Skrajno neprimerno z vaše strani je v strokovno debato vnašati nesramne in nestrokovne obsodbe, ki ob vsem entuzijazmu žal ne bodo pripomogle k boljšemu in bolj odprtemu stanju slovenske arhitekture.

članek je v celoti objavljen med akcijami: "Nova vrata v Ljubljano - nova priložnost"
http://www.trajekt.org/akcije/?rid=12&tid=15 &id=28


lukaM
Brez naslova, 29.10. 2004, 14:03

Miha Vogelmut,---. Mnenja omenjenih ljudi nimajo nič opraviti s konservativno držo, ampak objektivno oceno projekta, ki dejansko ne upošteva nicesar. Udarnega članka za projekt pa ni zato, ker si ga preprosto ne zasluži. O tem ali bo projekt padel ali ne ni dvoma, ker nima realnih potencialov za obstoj. Politiki se ne podrejamo mi, pač pa gospodje Podrecca, Jurančič ipd. oz bolje rečeno politika se podreja njim, stroko pa tako eni kot drugi ignorirajo in dokler dekan fakultete za arhitekturo v javnosti izjavlja, da je tak projekt, v prvi vrsti pa izvedba natečaja po omenjenem postopku, sprejemljiv, bo pri tem tudi ostalo. Zalostno! Riti! Dejstvo je, da je s tem projektom in razpisom natečaja narobe še veliko več kot so pisci navedli doslej, a dejansko v tem majhnem prostoru nihče nima poguma zavzeti bolj ostro in trdno stališče proti, ker se boji posledic za svojo eksistenco. Tako materialno kot profesionalno. Pri omenjenem projektu ne gre za vprašanje konservativne drže in apriornega stališča proti zazidavi z visokim fiz-om, vendar tak objekt ne sodi na mesto Kolizeja. Simple as that! In bog ti pomagaj spoštovani Miha, če ti to kot arhitektu ni jasno. So drugi predeli Ljubljane, kjer se lahko razvija city, na to mesto, pa stavba, ki popolnoma ignorira okoliško zazidavo in nima do nje nikakršnega odnosa, ne sodi. Res je lahko bi stala tudi v Kuala Lumpurju!

tine
Brez naslova, 29.10. 2004, 14:07

Bravo Matevž Čelik!

Miha Volgemut
opravičilo in replika, 29.10. 2004, 14:41

Oprosti Tina, nisem hotel biti nesramen, malo me je šokirala tvoja izjava in me je zaneslo.
Who is lukaM? S politično korektnostjo in objektivnostjo se nikoli v zgodovini še niso rojevala remek dela, umetnine in kulturni mejniki. Te so v času nastanka nekaj tako novega in drugačnega, da objektivnosti za njih še niso proizvedli.


lukaM
Brez naslova, 29.10. 2004, 16:58

Miha Volgemut slabo ste prebrali sestavek. Ne govorim o nikakršni politični korektnosti. Sam sem vse prej kot politično korekten. Ravnati se po prostorskem planu ne pomeni biti politično korekten, ampak vas k temu zavezuje zakon in prav je tako. Če bi vsak gradil, kar bi hotel in kjer bi hotel bi imeli kaotično prestolnico. In res je nekaj takih primerov v svetu, ki pa jih ne bi želel jemati za vzgled. Če se že odloči za tak poseg v mestu, je pred razpisom natečaja potrebno pridobiti potrebna soglasja in dovojlenja, sicer je izvedba že vnaprej obsojena na neuspeh, kot že ničkolikokrat prej. In to dragi Miha nima nič opraviti z objektivnostjo ampak legitimnostjo. Zaradi takih kot ste vi slovenska arhitektura že dobro desetletje tava v temi. In ne govorite mi o konservativnosti in zadržanosti, ko to nima nič opraviti z realnostjo pri omenjenem projektu za Kolizej. Brez dvoma imam zelo liberalne nazore kar se tiče mpderne arhitekture in se strinjam z reurbanizacijo Ljubljane, vendar ne na ta način. Ljubljana ima svoje zakonitosti in jih je treba upoštevati za vekomaj, predvsem kar se tiče višine gabaritov v strogem centru, za razvoj city-ja pa je dovolj prostora drugje. Pri omenjenem projektu Neutelingsa pa je toliko strokovnih dilem, da je vsakomur jasno, da tja ne sodi, če ima kolikortoliko soli v glavi. Če govorimo o projektih kot so Gehry-jev Guggenheim, Berlinski Sony center, pariški La Defense ali londonski Canary Warf, ki naj bi bili magnet za turiste in obiskovalce, to ljubljanski Kolizej v tej podobi ne bi nikoli postal, ker niti ne bi zaživel, vsakdo pa bi ga tudi doživel kot tujek na tem prostoru. Bolj ko premišljujem, težje razumem, kako vam to ni jasno. LP

Miha Volgemut
Brez naslova, 29.10. 2004, 21:30

Še vedno se niste predstavili lukaM in dajete občutek, da ne stojite z vsem imenom in priimkom za tem kar govorite. Ne vem kaj je narobe s srednjeveškim urbanizmom, ki je "kaotičen" in ga danes tako občudujemo in varujemo. In vsi ti predpisi, odloki, pravilniki, odredbe, zakoni..., ki jih vi tako "častite" in jim podrejate vse, le niso večni, ampak so stalno v spreminjanju. Medtem ko samo ena značajsko močna avtorska arhitektura je zelo večna v prostoru in družbi. O tem ali ta stavba spada na to lokacijo ne morete soditi, ker je tako nova in drugačna za ta prostor, da še ne obstajajo, kot sem že omenil, nobeni objektivni mehanizmi za take sodbe. Ali spada sem bo pokazal čas, vsa svetovna zgodovina do danes pa kaže, da vsaka avtorsko unikatna arhitektura postane mestna atrakcija in celo sam simbol mesta in to mislim brez izjeme. Malo se razglejte po Evropskih mestih in si napišite na listek vsa, ki se vam zdijo kulturno odprta in potem še vsa, ki se vam zdijo zaprta. Videli boste, da je to zelo povezano s novimi "zvezdniškimi" atrakcijami, kar pa spet ne pomeni, da se mesto zaradi njih kulturno prebuja in kulturno povezuje globalno, ampak so samo simptom mentalne odprtosti mesta. Kaj menite o Pragi, ki ima Gehryja in Nouvela? Umetnost je vedno prva na cilju, potem daleč za njo pride šele politika in pragmatika, katere podložnik ste. Pop kultura z vsem medijskim svetom, modo, oglaševanjem, Hollywoodom je že zdavnaj združila zemeljsko oblo in celine v skupno mentalno in kulturno razsežnost. Medtem ko vaši predpisi in zakoni capljajo za njo zeloooo počasi. Potrebno bo še veliko vojn in časa preden se bo Zemlja tudi politično uskladila in združila.
V okolici Kolizeja ni nobenega tako močnega arhitekturnega unikata, da bi moral projekt Neutelingsa pasti zaradi njega (mogoče pa sta za vas stari Kolizej in hotel Lev takšna?). Glede višinskega gabarita, nekoč je bil tudi Nebotičnik v taki situaciji, pa danes sploh ne izgleda tako gromozanski, kajne? Če bi se zadeva hotela graditi neposredno zraven Plečnika, bi bil pa tudi jaz proti.
Preberite si še mojo repliko Lajovicu jutri v PP29, če bo (upam) objavljena. Če ne bo, jo jutri objavim tu.
In upal bi si postaviti trditev, da gospod lukaM niste zelo ustvarjalen človek in nič mistika, ker tako suženjsko podlegate trenutni politiki in razumarstvu.


D Z
Kdo se boji kapitala?, 30.10. 2004, 18:55

Polemika na Kolizej in njemu podobne arhitekture je jasna slika kakšen kaos vlada v našem prostoru tako na regulativi urejanja prostora, samopomilovanja, odprtosti za drugačnost in še kakšne "slovenske" hibe, poleg vsega je pa vse skupaj tako zaščiteno kot ubogi kočevski medved.
Investitorjeva odločitev za nasprotno pot ni odločitev zaradi nekega klubovanja ali kršenja nekih regulativ, tu gre predvsem za jasno potezo, da ustaljena pot sistemsko zahteva preveč časa in ponuja dokaj megleno rešitev. V primeru kolizeja bi se, z upoštevanjem vseh proceduralnih postopkov in upoštevanj zaščite objekta, izrisala rešitev ki bi bila enaka zdajšnjemu kolizeju, z enakimi sobanami, z enakimi ometi z enakimi prostorskimi stiskami, z neadekvatno rešitvijo prometa, z neko idilično podobo raja....HALOO!!!!!
Zakaj? Odgovor je jasen, Žirija bi poznala udeležence tekme, tekmovalci žirijo...in rezultat je javno razpisan dogovorni natečaj, ki favorizira domačo ligo!!
Torej protekcija domačih igralcev, ki bi hiteli z ponižnostjo sekati lastne ideje je minila.
Hvala bogu za konkurenco, konkurenca je priporočljiva.
Naš slovenski trgec je tako slabo organiziran, da je že skrajni čas da crkne ali pa spozna, da smo v ligi arhitektov sveta, ne samo Evrope.

Kdo od arhitektov deluje po veljavnem ceniku? Koliko projektov je pridobljenih z dampingom, da se odkrižajo konkurence? Kakšna je usoda natečajev izvedenih po regularnih poteh? Se kdo spomi mejnega prehoda Obrežje ali pa palače REI ali pa...pa saj nam ni teba gledati v pretklost, to bodo delali tisti, ki to zaščitijo.
Postati moramo del trga EU in stopiti skupaj v glavah in obnašanju na trgu!
Ne gre iskati kritike pri investitorju, gre za kritiko urejanja prostora, odprtega trga in resnični pripravljenosti rešiti center nekega mesta v prostorskem in ekonomskem pogledu.


Miha Volgemut
BRAVO, BOGO!, 31.10. 2004, 09:02

Odličen članek v Sobotni. Kaj pa morem jaz s svojimi čustvenimi reakcijami in "naivnostjo".

Luka
Brez naslova, 31.10. 2004, 18:50

Zadnjič repliciram g. Mihi Volgemutu, ker je tovrstno brezplodno pisarjenje izguba časa. Njegov površni in slaboumni komentar me je namreč tako pogrel, da počasi dobivam vtis s kom imam opravka. Za začetek; Zupančičev članek v Delu je za silo v redu, je pač konformistično pisanje in usluga politični strukturi, ki mu posredno daje delo (tudi to, kaj je neodvisno pisanje, se boste počasi naučili Miha).
Očitno ste v svojem navdušenju pozabili prebrati zadnji sestavek članka, ki je v bistvu point te zgodbe. Zmagovalni projekt ni kakovosten, avtorja sta ga prej uporabila že na drugi lokaciji, dejstvo je, da so spremembe zelo majne. Govoriti o tem projektu v superlativih je pokazatelj ignorance in nevednosti, česar gospodu Zupančiču sicer ne prepisujem in verjamem, da se mu omenjeni projekt dejansko zdi primeren, kar je zaskrbljujoče. Argument, da domači arhitekti niso mogli sodelovati, ker je investitor na ta način želel zaznamovati pristop Slovenije EU in pokazati odprtost našega prostora, pa je toliko bolj privlečen za lase. Menda ne verjamete tem traparijam. To je le najboljši način izogniti se domači stroki in društvu, ki ima oz. bi morala imeti moralno odgovornost, saj je od nje odvisna njena nadaljna eksistenca v tem utesnjenem prostoru. Trditev, da projektu nasprotuje v večini starejša populacija, je tako pavšalna, da je nesramna. Sam dobro poznam številne mlajše arhitekte in mirno lahko trdim, da večina, če ne vsi argumetirano nasprotujejo projektu iz enakih razlogov, ki dragi Miha, nimajo nič opraviti s konzervativno držo in slovensko zaplankanostjo, ampak so odraz realnega stanja.
Nadalje, srednjeveški urbanizem ni kaotičen, kaj pa govorite, mogoče ga vi vidite kot kaotičnega. Ima svoje zakonitosti, ki so zelo izrazite, od daleč izgleda kot strnjen konglomerat z nekaj prostorskimi dominantami, ki imajo svoji velikosti primeren predprostor oz. trg in niso ukleščene med nizke strukture.
Jasno je, da so predpisi in zakoni stalno v spreminjanju, razume se, da jih je potrebno posodabljati. Medtem ko so veljavni pa naj bi se jih upoštevalo, mar ne? Daleč največji premiki v zgodovini arhitekture so bili ravno posledica uspešnih urbanističnih planov, ki so se jih strogo držali. Cerda-jev načrt za Barcelono, ki se je izkazal za izredno adaptabilnega, ne bi imel ob podobnih intervencijah nikakršnega smisla. Razvoj mesta je kontinuiran, dolgotrajen proces in se ga ne rešuje s posameznimi megastrukturnimi intervencijami ne da bi vedel, kaj bo tam zraslo v naslednjih tridesetih letih in več. Zato je zelo lahko soditi, ali stavba te vrste spada na to mesto ali ne. In šele potem lahko začnemo diskutirati o njeni arhitekturi, ki milo rečeno ni nobeno čudo, ki bi v mesto pritegnilo trume japonskih turistov in arhitektov.
Ko govorite, da vsaka avtorsko unikatna arhitektura, karkoli ta besedna zveza že pomeni (vsaka omembe vredna arh. je avtorska in unikatna), postane mestna atrakcija, se tako zelo motite, da je zaskrbljujoče. Poznate mogoče pariški Tour de Montparnasse, delo zelo ponosnega arhitekta, ki se je kasneje izkazalo za največjo polomijo tega mesta. Primerjati delo Neutelingsa v Ljubljani s praškima "Fredom in Ginger" Franka Gehry-ja in "zlatim angelom" J. Nouvela je popolnoma zgrešeno. Saj slednja v ničemer nista podobna "novemu Kolizeju" in ne vem, kako sta vam prišla na misel. Jasno, da sta atraktivna, saj sta pravilno umeščena. Dojemite že, da tu ni govora o ekstravagantni arhitekturi in megastrukturah na splošno, ampak, kje jim je mesto!
Toliko bolj banalen pa je vaš zaključek, da podlegam politiki, ki ne vem, s čim ga utemeljujete, vendar si zaradi tega ne bom belil glave.
Lep pozdrav!


Miha Volgemut
FOA in đamija, 1.11. 2004, 12:36

Ne repliciram Luki, ker mi je razsvetljil um in razširil obzorje in se sedaj popolnoma strinjam z njim.
Vedno bolj mi je pa všeč predlog Foreign Office Architects. Ampak ne za to lokacijo in ta program, temveč kot stavba za đamijo v Ljubljani. Objekt je vizionarski – metafizična skulptura, čisti spiritualizem. Tudi izraz stavbe spominja na orientalsko stanje duha. Naj nekdo poveže FOA in muslimansko skupnost, he, he!
In naj še nekdo reče, da umetnost ne presega na najučinkovitejši način kakršne koli dialektike. Bodisi med družbenim napredkom in stagnacijo kot je to v primeru Kolizeja ali pa v tem primeru med tolerantnostjo in ksenofobijo.


bvz
spomeničarji, 1.11. 2004, 16:42

Ob sliki v SP Dela, ki najverjetnej prikezuje glasovanje za zmagovalni projekt, nekaj zelo bode.
Znani slovenski turistični vodič in spomeniški delavec - podsekretar na MK mag. Gojko Zupan veselo dviga roko za rušenje Kolizeja?
Še en iz vrst spomeniše službe brez etike?


študent oblikovanja
razmišljanja, 2.11. 2004, 13:21

...lep pozdrav vsem nickom in obilici stavkov na tej spletni strani.dejstvo:predloga za novi kolizej je drzna po volumnu in višini v tem predelu mesta.dejstvo:stari kolizej bi bil ali pa še bo nekaj časa povržen propadanju.dejstvo:investitor ni razpisal javnega natečaja z mednarodno udeležbo.dejstvo:ljubljana potrebuje nove drzne projekte,ki upoštevajo merilo v prostoru in so PRESEŽEK v okolju(beri:Nebotičnik)...ta dejstva lahko nizam še naprej.
da je prevent invest razpisal tak natečaj s povabili tujih birojev in jim plačal ustvarjeno pomeni da je nekje dobil zagotovilo tipa:sve čemo mi to srediti !smrdi po korupciji...ironija:podrecca komentira incestuoznost javnih natečajev,kjer je že vse vnaprej dogovorjeno po drugi strani pa je en tak "dogovor"že padel med Prevent Investom in "nekom" na MOLu...no comment.ljubljana se počasi izvija iz svojega provincializma.po..ča..sssssssssi...pomembno je to da mesto dobi "svežo kri" in da se ne nadaljuje BTCizacija mesta.vsi ti ljudje ki kupujejo v BTC ju,vsa ta nepregledna množica,kupna moč...vse to v centru mesta...TO.lep primer je mesto LEEDS na severu anglije,kjer vlada zavestno podpira in vlaga v to mesto;zato ga imenujejo London severa al pa 24 hour city...pa ma cela občina 700.000 ljudi.samo mesto 450.000 ljudi.ves šoping je v centru plus šitri garažne hiše v centru.nimajo oni tam nekega btcja.da ne omenjam multikina v centru...visoka stolpnica še ne naredi mesto bolj mestno.primer šiške...osebno mi je bil d best eden izmed tretjenagrajenih projektov...32 nadstropna steklena stolpnica...cerkev poleg novega kolizeja če bo le ta zgrajen pa postane karikatura...premalo drzne arhitekture je v našem mestu...pomembni so projekti za dobrobit mesta in meščanov ne pa nek kreg tipa:zakaj pa mi nismo bli povabljeni...škoda da je podrecca tok lobiral za projekt nizozemcev...je drzen ni pa dober...kdor je videl razstavo na gradu ve o čem govorim...


Breda Mihelič
ALI LJUBLJANA (NE) POTREBUJE SPOMENIŠKO VARSTVENO SLUŽBO, 2.11. 2004, 15:32

ALI LJUBLJANA (NE) POTREBUJE SPOMENIŠKO VARSTVENO SLUŽBO
V razstavni dvorani na Ljubljanskem gradu je bila med 22.10. in 28. 10. na ogled razstava projektov, ki so prispeli na mednarodni vabljeni natečaj za urbanistično arhitektonsko ureditev kompleksa Ljubljanski Kolizej. Razpis natečaja in natečajne rešitve so sprožile vročo debato med zagovorniki in nasprotniki tega projekta. Čudi me, da je bilo v zagovor ohranitve Kolizeja napisanih sorazmerno malo besed, medtem ko so nekateri pisci izven stroke zapisali, da Kolizej ni vreden zaščite, da je odlok o razglasitvi Kolizeja za kulturni spomenik zastarel in da prenova objekta sploh ni več mogoča. Menim, da je vendarle treba poudariti, da spomeniško varstvo ni ljubiteljska dejavnost, ki nekritično ščiti vse, kar je staro, pač pa stroka, ki pri svojem delu uporablja objektivne, mednarodno uveljavljene metode dela in merila vrednotenja... (Celoten prispevek dr. Brede Mihelič si lahko preberete v rubriki "akcije".)


Peter Gabrijelčič
Odgovor- Brez naslova,29.10.2004, 2.11. 2004, 22:52

V Trajektu sem zasledil v prispevku "Brez naslova" z dne 29.10.2004 zapisano: "...in dokler dekan Fakultete za arhitekturo v javnosti izjavlja, da je tak projekt, v prvi vrsti pa izvedba natečaja po omenjenem postopku, sprejemljiv, bo pri tem tudi ostalo." To mnenje je zapisano očitno na podlagi kratkega časopisnega intervjuja, ki ga je opravil novinar še pred začetkom natečaja in v katerem sem izjavil, ne vedoč vnaprej za naravo natečaja, da imajo lastniki nepremičnin sicer možnost pridobivati strokovne predloge za svoje naložbe na različne načine (z anketnimi natečaji, študijami, itd) ter s tem razširjati meje strokovne razprave o sprejemljivosti določenih posegov v prostor, da pa jih to nikakor ne odvezuje upoštevati zahteve po javnem -regularnem natečaju, v kolikor ga za določeno območje ali objekt zahteva pozitivna republiška oziroma občinska zakonodaja.

V tem smislu bi bil natečaj (kot anketa) celo koristen, saj bi načel "tabu" teme, ki bremenijo predvsem domače arhitekte, ki jm pogosto pretoga spomeniško varstvena načela varstvenih služb onemogočajo prepotrebno kreativno dograjevanje in obnovo mest in naselij. Zaradi spopada varstvenih načel in načel trajnostnega prostorskega razvoja, ki usmerjajo urbanizacijo v zgoščanje mest in naselij, bo potrebno izoblikovati novo razvojno-varstveno paradigmo, ki bo bolj naklonjena kreativnemu iskanju kompromisa med starim in novim. Na ta nivo bo potrebno umestiti tudi razpravo o "novem Kolizeju", ki bo pomemben mestotvoren elementne ne samo v programskem temveč mora ostati tak tudi prostorskem smislu. Ko pravim mestotvoren element, imam v mislih rešiteve, ki bodo uspele ohranilti dostojanstvo in merilo obstoječim mestnim strukturam in bodo vstopile v mestni prostor kot imeniten a hkrati tudi spoštljiv gost.


lp
g. Velgemutu.., 15.11. 2004, 14:44

FOA in Muslimansko skupnost je preprosto povezati. Farshid Mussavi....???

Mateja
Prostor, 21.11. 2004, 17:13

Mislim, da je kompleks prevelik za to območje, prostor še dodatno obremenjuje razsvetlitev, ki razvrednoti prostor otroškega igrišča in domov v sosednjem parku, morda tekmuje z grajskim stolpom; poleg tega arhitektura športnega kompleksa poudarja ravno skladnost in vpetost v naravo jo ta kompleks izniči; sama vsebina, na zunaj, ne dvomim v kvaliteto dvoran, plesni atelje, to najbrž Ljubljana zelo potrebuje, vendar pa zunanjost ne razsvetli toliko kot dejanska introvertirana umetniškost dobrih ustvarjalcev; mislim, da razbije prehode v jedro Ljubljane, če pa bi gledali pretok prometa v času prepovedi vožnje po Centru bi videli, da brez zaprtja Gosposvetske, zaprtja starega mestnega jedra ni. Medtem ko kompleksi na levi strani že nakazujejo modernost Ljubljane, pa naj ta del ohranja umirjenost mest poznega 19. stoletja in iz začetka 20. stoletja; morda bi ga lahko umestili v območje za Vilharjevo cesto, ali v območje, ki z vzhoda odpira vstop v razširjeno terciarno-kvartarno središče, morda tudi z razlogom obogatiti ta del mesta, ki že pozna koncept podobnih stavbnih spomenikov, in ki bi lahko zaključil zvezdasto odpiranje mest in bi stal kot sel grajskem stolpu, morda odvisno od želenega razvoja celotnega mesta. z vidika odprtosti, pa bolj izgleda prostor obiskovalčeve narcisoidnosti kot lahkotnosti baletnega giba in hladnosti razbitega belega vala s fasadnim detajlom Kolizeja.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Zmagovalni projekt Neutelings Riedijk arhitektov iz Nizozemske. Klikni za povečavo!


Poenostavljena shema običajnega postopka sprejemanja prostorskega dokumenta in vodenja projekta. Natečaj se pojavi kot kvalitetna dopolnitev pri pridobivanju projekta.


V primeru novega Kolizeja je postopek kot obrnjena rokavica. Natečajne rešitve se bo očitno skušalo uveljaviti skozi vse faze sprejemanja prostorskega dokumenta. Natečajni projekt bo v tem primeru zgolj podlaga za pobudo. To je slabo tudi za projekt sam, ker lahko računa na temeljite spremembe, saj gre za postopke, ki vključujejo običajna usklajevanja stališč prizadete javnosti, stroke in v končni fazi odločitve mestnih svetnikov ter županje.
na vrh