info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 11. 2004

Tipične evropske težave

Matevž Čelik
Med arhitekturnimi prireditvami, ki so se vrstile ob nizozemskem predsedovanju EU, je med 21. in 24. oktobrom je v prenovljeni tovarni Van Nelle v Rotterdamu potekal tudi seminar Young European Architects (YEA!). Seminar je organizirala skupina mladih arhitektov z območja Beneluxa, ki so se prvič sestali leta 2002 v Belgiji in se skušajo v okviru YEA! trajno organizirati in povezati mlade arhitekte z območja vse Evrope. YEA! naj bi postala mreža namenjena mladim arhitektom. Njen namen je evropski javnosti predočiti možnosti na področju arhitekture, urbanega razvoja in z njima povezanih raziskav.

Na seminar je bilo povabljenih okrog 50 mladih evropskih arhitektov od Estonije do Portugalske in od Irske do Malte. Kljub mladosti so bili udeleženci že dobro profilirani arhitekti z veliko izkušnjami in uspešnimi projekti. Razprave na seminarju so potekale v petih delovnih skupinah, ki so pripravile poročila za plenarno zasedanje in diskusijo ob zaključku.

V svojih razpravah so se delovne skupine osredotočile na sodelovanje med arhitekturnimi pisarnami v različnih evropskih državah. Ukvarjale so se z možnimi posledicami takšnih sodelovanj in skušale ugotoviti, kako se v okviru mednarodnega sodelovanja spremeni vloga arhitekta. Arhitekti so izpostavili priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje. Dve arhitekturni pisarni skupaj sta vedno večji kot ena, kar jima lahko omogoči tudi tekmovanje z večjimi pisarnami, ki sicer obvladujejo prakso. Mednarodne povezave med pisarnami po eni strani nujno vodijo v specializacijo, saj "gostujoči" arhitekt lahko vloži le del strokovnega znanja v procesu gradnje, drugi del pa prispeva "domača" pisarna.

V nasprotju s tem pa mednarodno sodelovanje zaradi dela v različnih kontekstih v vsakem primeru pripomore k večanju znanj. Tovrstno širjenje strokovnega znaja odpira veliko priložnosti za dejavnost na vmesnem polju - za neinstitucionalne oblike povezovanja oziroma mreženja. Udeleženci so ugotavljali, da bi enega najpomembnejših vidikov YEA! moralo predstavljati spoznavanje mladih evropskih arhitektov s pomočjo njihovega dela. YEA! bi morala delovati v smeri okrepitve omrežja mladih strokovnjakov. Lahko bi pripomogla k mapiranju organizacijskih razlik v poklicu širom Evrope, s čimer bi olajšali mednarodne povezave pri projektih.

Vendar se organizacija mladih arhitektov mora posvetiti tudi vsebinam, če želi, da bo omrežje delovalo. Prevzeti mora več pobude in odpirati razprave. Posebej pomembna tema za YEA! bi morala postati poudarjena podjetniška vloga arhitektov, ki jo od njih zahteva dereguliran evropski trg. Delo na seminarju se je dotaknilo tudi vprašanja etike. Mlada generacija to temo jemlje povsem resno vendar je pri svojem delu ne potencira preko realnih možnosti. Kar se tiče poklicne etike, se na splošno zdi, da večina mladih pisarn enostavno prične z delom na prvem naročilu, bolj širok pogled na prakso pa si ustvarijo šele v toku dela.

Ena od pomembnih tem je bilo delovanje v tako imenovanem "vmesnem polju", ki predstavlja aktivno sodelovanje v društvih, zbornicah, organih državne uprave ter lokalnih skupnosti, pa tudi na področju izobraževanja. Vmesno polje postaja za arhitekte vse pomembnejše in ponuja tudi določene priložnosti. Po eni strani si je potrebno skupaj prizadevati za poenostavitev in poenotenje postopkov, kar se dogaja splošno, na nacionalnih in evropskem nivoju, po drugi strani pa je zaradi kulturnih aspektov arhitekture potrebno spodbuditi ustanavljanje lokalnih arhitekturnih centrov.

V času, ko se vlade, kar se tiče regulativ umikajo, tako da so skoraj nevidne, kulturna podlaga za arhitekturnih praks postaja vse pomembnejša. Predvsem v vzhodno evropskih državah so arhitekti prepričani, da na vlado ne moreš računati. Po drugi strani obstaja jasna želja, da bi obdržali določene oblastne strukture.

V smislu kulturnih okvirov delovanja arhitektov se globalizacija pojavlja kot glavna podlaga za inovacije. Ključno za uveljavitev kulturnih aspektov arhitekture je publiciranje, ne le strokovno, temveč predvsem v medijih množične kulture, kot so ženske revije, dnevno časopisje in lokalne TV postaje. Potrebno je zasnovati izobraževalne programe za širšo javnost. Povsod v Evropi je problematično varstvo kulturne dediščine, to pa je tudi področje, ki premalo vključuje mlade arhitekte. Udeleženci seminarja v Rotterdamu so se zavzeli za oblikovanje evropske publikacije, ki bi predstavila vzorčne projekte.

Vse več arhitekturnih pisarn se ukvarja tudi z raziskovalnim delom. Pri tem pa se pri zagotavljanju sredstev za raziskovalne projekte po vsej Evropi soočajo z monopolom univerzitetnih ustanov. Po drugi strani je izobraževanje arhitektov pomanjkljivo, predvsem v smislu usposabljanja za multidisciplinarno delo.

V delovnih debatah so bile izpostavljene tudi kvalitete in prednosti, ki jih imajo mlade arhitekturne pisarne. Majhnost pisarn dopušča, da prevzemajo tudi pomembne naloge, ki se velikim zdijo nezanimive. Omogoča tudi tesnejše sodelovanje z naročniki. Velika moč, ki jo imajo mlade pisarne izhaja iz drugačnih izkušenj in drugačnega odnosa do tehnologije.


Več:
>>Young European Architects

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
YEA! se kot organizacija šele rojeva, zato so bili udeleženci nehote tudi priče njenim porodnim krčem. Ves čas se je zdelo, da je udeležence seminarja YEA! ugrabil arhitekturni kritik in predavatelj Bart Lootsma, ki so ga prosili da bi moderiral seminar. Medtem, ko so prisotni udeleženci ustanovnega srečanja YEA! iz leta 2002 praktično šele v plenarni razpravi poprijeli za mikrofon, je Lootsma vse dni manipuliral z razpravami delovnih omizij. Zamisel, da bi iz stenogramov razprav izločil določena stališča in iz njih sestavil nekakšen manifest, se ni obnesla, ker se je temu uprl tudi del udeležencev. Kljub temu je Lootsma na koncu predlagal "a kind of manifesto" z desetimi točkami. Besedilo, ki ga je pripravil z organizacijskim odborom za plenarno zasedanje je vsebovalo sporočila tipa "Mi smo mlečna cesta zvezd." Izzvenelo je nekoliko otročje in ni ravno poželo kakšnega navdušenja. Seminar se je tako končal tudi brez kakšnih konkretnih sklepov. Vpletanje Barta Lootsme je bilo tako žal le še en primer pokroviteljstva, ki bi se mu starejša generacija v odnosu do mladih kolegov lahko odpovedala.
-
Seminar je minil tudi v znamenju nekaj tipičnih samospraševanj, ki potekajo znotraj Evrope. "Kaj sploh pomeni biti evropski arhitekt? Mar si evropski šele, če ne delaš samo v svoji državi?" se je spraševal belgijski arhitekt Freek Persyn. Predstavnica Finske, Jenni Reuter pa je na plenarni razpravi organizatorje ostro opozorila, da bi morali biti pozornejši z evropskim zemljevidom na naslovnici gradiva, ki so ga prejeli udeleženci. "Nizozemska je sicer lepo v sredini", je dejala, "vendar ste polovico Poljske, Slovaško in Finske odrezali z zemljevida, medtem ko Grčije na zemljevidu sploh ni. O kateri Evropi se torej pogovarjamo?"






Tovarna Van Nelle (arhitektura: Brinkman & Van der Vlugt) v Rotterdamu, prizorišče YEA!


na vrh