info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 11. 2004

Kakšna politika urejanja prostora se nam obeta?

Uredništvo
Tik po volitvah smo prejeli tudi odgovore SDS na Trajektov vprašalnik. Objavljamo odgovore, ki jih je Trajektu na njegov predvolilni vprašalnik posredoval Strokovni svet Slovenske demokratske stranke oziroma dr. Boris Gaberščik kot predsednik komisije SDS za prostor. Odgovorov zmagujoče stranke na Trajektu v predvolilni razpravi nismo komentirali, ker so zaradi očitnega nesporazuma prispeli prepozno, to je po končanih volitvah (4.oktobra 2004). V pričakovanju nove vlade slovenskim prostorskim načrtovalcem ponujamo v branje besedilo, ki skozi Trajektova vprašanja nakazuje, kakšna stališča bodo med drugim vplivala na urejanje prostora v mandatu nove vlade. V skladu z dogajanjem ob imenovanju nove vlade in seveda predvsem resornega ministra, se bomo k Trjaketovi predvolilni anketi še vrnili.

Takole nas je v imenu stranke še pred volitvami nagovoril dr. Gaberščik:

SDS je v juniju 2004 objavila strokovni program, ki ga je pripravil strokovni svet v sodelovanju okoli 500 članov stranke in simpatizerjev. Program je dostopen na spletu na naslovu Strokovnega sveta SDS. Končna nekoliko dodelana modra publikacija je izšla julija 2004 pod naslovom Strokovni svet SDS SLOVENIJA NA NOVI POTI, Program za prihodnost.

Naj naši odgovori ne zvenijo kot dokončna volilna obljuba, temveč kot generalna orientacija na stranke na področju o katerem sprašujete. Razumeti morate, da je zapuščina sedanje vlade na področju arhitekture, urbanizma in prostora dokaj kljub novi, navidez formalno urejeni zakonodaji dokaj klavrna in vredna strokovne kritike. V kolikor bo Slovenska demokratska stranka v koaliciji z Novo Slovenijo in Slovensko ljudsko stranko po volitvah oblikovala novo vlado bodo potrebni veliki napori in mnogi ukrepi za izboljšanje stanja. Na vaša vprašanja odgovarjamo takole:


-
Trajekt: Prostorska kultura je odraz strokovnih prizadevanj in tega kako s prostorom ravnajo uporabniki, kako se o njem odloča politika, koliko je vključena v razvojne programe in projekte. Prostorska kultura je kompleksen pojem, sintetična kategorija, ki pooseblja celostni odnos do prostora.Ocenite stopnjo prostorske kulture v Sloveniji na lestvici od 1 do 5, kjer ena pomeni najnižjo možno stopnjo in 5 najvišjo možno stopnjo.

SDS: Prostorsko kulturo ne ocenjujemo zelo visoko. Menimo, da smo vsi skupaj napravili premalo za osveščanje naših državljanov o pomembnosti prostora. Mislimo, da tudi Ministrstvo za okolje , prostor in energijo ni napravilo dovolj. Nasprotno, v Ministrstvu je dominirala tematika okolja in energetike, tako da je ministrstvo sektorja prostora (razen s sprejemom zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov ni formirala. Potrebno je le pogledati večletno vsebino uradnega Biltena MOPE, kjer 90% člankov, novic in objav posvečenih okolju in energij, zelo malo pa prostorskemu načrtovanju, urbanizmu, graditvi in prenovi mest, arhitekturi. Slab odnos do prostora, špekulacije zasebnega sektorja, zemljiške špekulacije, nepremičninske prevare, še vedno prisotno črnograditeljstvo, urbanistična korupcija niso dobri temelji za prostorsko kulturo, ki jo ocenjujemo z dvojko (2).

-
Trajekt: Kako je po vašem mnenju možno izboljšati razmere v prostoru? Izberite tri po vaši oceni odločilne stvari. (- z večjim angažmajem arhitektov, - s skrajševanjem postopkov za pridobivanje dovoljenj, - z boljšimi urbanističnimi dokumenti, - z manj vmešavanja javnosti v odločanje, - z izkoreninjenjem korupcije, - z boljšim delom inšpekcij, - z izobraževanjem naročnikov, - z več sredstvi, - drugo:)

SDS: Izboljšanje stanja je mogoče delno dosegati z izkoreninjenjem korupcije v javni upravi in večjo transparentnostjo dela, z boljšimi urbanističnimi dokumenti, javnimi natečaji ter z večjo angažiranostjo arhitektov.

-
Trajekt: Arhitekti, krajinski arhitekti, urbanisti, oblikovalci in "arhitekturna" javnost verjamemo, da je naše delo tudi umetnost. Zanima nas, kako bo vaša stranka/lista ravnala, če bo lahko vplivala na delo kulturnega ministrstva v prihodnjem mandatnem obdobju. (- področje je na ministrstvu za kulturo že dobro zastopano, vsebinsko pa sodi pod ministrstvo za okolje, prostor in energijo, -strukturnih sprememb na ministrstvu za kulturo ne predvidevamo, - arhitekturo nameravamo opredeliti kot samostojno ciljno področje in v ta namen zaposliti nove sodelavce, -v nacionalni svet za kulturo bomo imenovali dodatnega člana s področja prostorske kulture, - povečali bomo količino sredstev za promocijo moderne slovenske arhitekture v svetu in doma, - sofinancirali bomo programe za promocijo prostorske kulture, - drugo:)

SDS: Prostorska kultura vsebinsko in integralno sodi v skrb Ministrstva za prostorski red. Proučili bomo možnost povečanja sredstev za projekte, ki bodo promovirali slovensko arhitekturo in urbanizem doma in v svetu.

-
Trajekt: Glede na velike potrebe Slovenije po novih stanovanjih je zelo pomembno, kje in kakšna nova stanovanja gradimo. Zanima nas kakšne vrste gradnji dajete prednost in s čim vse je po vaši oceni povezana kvaliteta stanovanjske gradnje.

SDS: Stanovanje je osnovna življenjska dobrina tako kot hrana in obleka. Stanovanja so predraga zato ljudje kupujejo le mala stanovanja ne glede na svoje dejanske potrebe.: Stanovanja so premajhna in zato prezasedena. Sedanja stanovanjska oskrba je kaplja v morje potreb, je premajhna, regionalno neuravnotežena. Že novejši stanovanjski fond zgrajen v osemdesetih in devetdesetih letih prešnjega stoletja je potreben prenove. Kompleksne stanovanjske in mestne prenove praktično ni. Splošni stanovanjski standard ni visok. Opažajo se velike socialne razlike. Primanjkuje najemnih stanovanj predvsem za mlade. SDS bo povečala obseg novogradnje predvsem v javnem sektorju z boljo logistiko. Pripravili bomo povsem nov zakon za prenovo. Kvaliteta stanovanj je odvisna od mnogih činiteljev, dostopnostjo lokacije, lokalnih klimatskih pogojev, gostote poselitve, rabe tal, funkcionalnosti, fizikalnih lastnosti grajene strukture, sodobne arhitekture, komunalne infrastrukture, opremljenosti s servisi.

-
Trajekt: Turizem je ena od prednostnih razvojnih dejavnosti v Sloveniji. Veliki potenciali za njegov razvoj se skrivajo v koriščenju lokalnih virov in višji stopnji regionalne identitete. S kakšnimi ukrepi nameravate zagotoviti, da bodo ti potenciali bolje izkoriščeni?

SDS: Kar zadeva razvoj turizma bi kazalo sestaviti katalog/atlas regionalnih in lokalnih turističnih virov. Dogovoriti je potrebno minimalni standard turističnega kraja, kar zahteva stopnjo infrastrukturne opremljenosti. Zagotoviti lokalni in regionalni prispevek arhitekture k identiteti slovenske kulturne krajine in geniusa loci. Sistemsko bomo podprli tekmovalnost slovenskih krajev za urbano in arhitekturno najbolje urejen turistični kraj.

-
Trajekt: V Sloveniji narašča število konfliktov pri odločanju o posegih v prostor. Kaj je po vašem mnenju krivo za nesporazume? Kako bi uskladili nasprotujoče si interese v primerih vetrnih elektrarn, sanacije HE Moste in gradnje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani?

SDS: Prostorski konflikti nastajajo na več ravneh. Med zasebnim in javnim sektorjem, med zasebnimi podjetji na področju stavbnih zemljišč, med sektorji industrijske proizvodnje in varstvom narave, med državnimi in lokalnimi interesi. Pavšalne rešitve zato niso mogoče. Potreben je širok pristop v projektnih pripravah. Ena od možnosti za reševanje konfliktov je dosledno izvajanje pedpisa o presoji vpliva na prostor in okolje. Druga možnost pa takozvana urbanistična pogodba, po zakonu o urejanju prostora. Vendar je zakon urbanistično pogodbo napačno interpretiral, da gre za izvajalsko pogodbo in pogoje, ki jih mora upoštevati investitor. V evropski praksi pe je urbanistična pogodba vse kaj drugega. Opredeljuje obveznosti in odgovornosti vseh udeležencev pri urbanističnem načrtovanju (zasebnih in javnih investitorjev, obstoječih prebivalcev, urbanistov in drugih načrtovalcev ter predstavnikov civilne družbe). Pripravljalci zakona take opredelitve, kljub opozorilom, niso sprejeli. Mislimo tudi, da je potrebno, posebno v javnem sektorju, ponovno ločiti vse investicijske priprave, vključno z izdelavo vse urbanistične in projektne dokumentacije, ter kontrolo izvajanja od same graditve zgradb. Graditev pa naj se javno razpiše in išče najugodnejšega ponudnika.

-
Trajekt: Kako nameravate v vaši stranki/listi doseči, da bodo vaši izvoljeni predstavniki bolje poučeni o prostorski kulturi in urejanju prostora?

SDS: SDS je že sedaj strokovno delovala s svojim Strokovnim svetom, njegovimi odbori in komisijami. V predvolilnem času je strokovni svet organiziran v skladu z veljavno organizacijsko shemo vlade in ministrstev. V Strokovnem svetu, ki dela na prostovoljni brezplačni bazi je dobrodošel vsak, ki meni, da lahko strokovno sodeluje pri evaluaciji strokovnega programa. Dosedaj je v strokovnem svetu delovalu okoli 500 članov in simpatizerjev. Prepričani smo, da je potrebno prostoru, kot največjem nacionalnem bogastvu, posvetiti večjo pozornost, prostorski red pa povzdigniti na raven ustavne kategorije. Prostor je v sedanjem Ministrstvu za okolje prostor in energijo zapostavljen. Menimo, da je potrebno sektor energetike izločiti iz ministrstva, nasprotno pa bolj povezati s področji za regionalni razvoj, lokalni javni promet in infrastrukturo. Dosedanji poslanci stranke so vedno aktivno sodelovali s Strokovnim svetom.

-
Trajekt: S katerimi ukrepi bi izboljšali splošno arhitekturno-oblikovalsko ozaveščenost prebivalcev?

SDS: Dvig prostorske kulture je potrebno zagotoviti z šolanjem in vzgojo na vseh ravneh izobraževanja, z javnimi publikacijami, praktičnimi priročniki in seminarji. Večjo vlogo bomo zagotovili znanosti in umetnosti urejanja prostora, strukturnemu načrtovanju, urbanizmu in arhitekturi. Skušali bomo zagotoviti inštitucionalni prenos znanja s področja raziskovalnega dela do države in lokalnih skupnosti. Razširili bomo povezovanje oblasti z raziskovalno in izobraževalno sfero, z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, s strokovnimi društvi in civilno sfero.

-
Trajekt: Arhitekturne pisarne so majhna podjetja. Investitorju pa seveda morajo predložiti garancijo za dobro izvedbo projektiranja. Višine teh garancij se določajo v odstotkih predračunske vrednosti investicij. Garancije imajo ročnosti, ki so po navadi daljše od enega leta. Za to, da bi arhitekturni biroji brez težav dobili take garancije, morajo imeti bilančno vsoto srednje velikega podjetja (ali pa se z njimi poslovno povezati). To posredno pomeni zavoro razvoju novejših birojev, kjer je po drugi strani arhitekturni kreativni potencial največji. Kako bi vaša stranka/lista odpravila to neskladje? (Odgovor naj vsebuje navedbo postopkov, vključujoč spremembe zakonodaje in uredb, če menite, da je to potrebno.)

SDS: Proučili bomo možnost zakonske ureditve pogojev za lažje ustanavljanje malih načrtovalskih birojev, vendar bo potrebno zagotoviti interdisciplinarnost brez katere, danes skoraj ni več mogoče urbanistično načrtovanje novogradnje in prenove. Skušali bomo zagotoviti dobre pogoje za dodiplomski in podiplomski univerzitetni študij v Sloveniji. Razmišljamo tudi o izobraževalnem centru za prostorski red v Ljubljani, ki bi bil odprt slušateljem iz jugovzhodne Evrope.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Več o prostoru in arhitekturi na letošnjih volitvah:
-
Indeks prostorske senzibilnosti… / TrajekT, 1. 10. 2004
-
Predvolilna prostorska kultura - komentar… / TrajekT, 1. 10. 2004
-
Vprašalnik za liste in stranke
-
Strokovni svet SDS



na vrh