info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 11. 2004

Kolizej, novo kulturno srce Ljubljane?

Maja Simoneti, Matevž Čelik
Pomanjaknje vidnih znakov razvoja v prostoru državne prestolnice že zdavnaj ne bode več v oči samo urbanistov in arhitektov. V razmerah drobnjakarske prostorske politike in pomanjkanja strateških razvojnih projektov ima skoraj vsaka gradbena namera možnost, da bo dobro sprejeta. S filozofijo "bolje nekaj kot nič", je torej možno razumeti, da so investitorske ambicije, ki se spretno navezujejo na potrebo po razvoju nove identitete mesta kot fizičnega in družbenega okolja, lahko samo dobro sprejete. Odzivi s strani posameznih arhitektov, kulturnih delavcev in tudi meščanov so zato v primeru Kolizej dokaj razumljivi. Nepričakovano pa ne bi smelo biti tudi, da je natečaj za Kolizej razburkal ožjo strokovno in širšo zainteresirano javnost.

In vendar prav v zavezništvih na katera stavi investitor v svojem reklamnem gradivu tiči past. Hkrati ko namreč ugotavljamo, da ni nič narobe, če podjetje za potrebe proučevanja razvojnih možnosti v prostoru izvede idejni arhitekturni natečaj, smo se skupaj s člani žirije znašli na tankem ledu sprejemljivosti načrtovanja posegov v prostor. Če ima lastnik zemljišča vso pravico do vsakovrstnega razmišljanja in nagovarjanja javnosti, pa stroko in še posebej izbrane predstavnike stroke, ki so službeno povevezani z mestno upravo, veže poklicna etika. Podobno je seveda treba na etične norme spomniti tiste, ki trdijo, da so tudi druga mesta po svetu z odprtimi rokami pričakala tovrstne investitorje in se jim je to potem obrestovalo. V primeru Kolizeja je nenavadno predvsem to, da se je v žiriji tega reklamnega natečaja brez kakršnihkoli posledic znašel predstavnik mestnega oddelka za urbanizem in da z reklamnih zloženk investitorja domači arhitekti skupaj s tujimi poučujejo strokovno in širšo slovensko javnost, da je v primeru Kolizej vendar vse zelo evropsko, napredno in pravilno.

Prostor in arhitektura sta brez dvoma tudi ekonomska vira. Z oglaševanjem pa lahko na zelo banalen način postaneta zgolj to. Z marketinškimi prijemi pri natečaju za Kolizej izgubljajo težo celo tisti strokovni argumenti, ki so zmagovalni rešitvi naklonjeni. Ker prostorska ureditev pridobljena na zasebnem natečaju ni zasnovana v okviru vnaprej dogovorjenih pravil ampak si zasebno podjetje samo postavlja merila in kriterije ter zanje skuša navdušiti tudi ostale uporabnike prostora, dobiva urejanje prostora z naknadnimi pogajanji, ki se omenjajo, namesto strokovnih, dimenzije plitvih PR-ovskih strategij.

Težnje, da bi v Sloveniji s pomočjo propagandnih akcij preskakovali posamezne korake sodelovanja v razvojnem načrtovanju in se tako predvsem izognili delitvi odgovornosti za dolgoročni razvoj in njegove učinke v prostoru, niso nove. Za ceno zasebnih vizij razvoja je bilo v Sloveniji izsiljenih toliko tihih sprememb prostorskih aktov, da se sklicevanje na veljavne odloke in akte danes zdi že skoraj smešenja vredno. Takšno prehitevanje pa ponekod v prostoru že kaže škodljive posledice. Če se strinjamo z ocenami, da Ljubljana potrebuje novo vizijo prostorskega razvoja, je razpravo o Kolizeju treba umiriti in pozornost od investitorjevih vizij zaenkrat preusmeriti k dejstvom iz stvarnega prostora in okolja.

Kot sta že ugotavljala tudi Arne Vehovar v komentarjih na Trajektu in Stane Bernik v Delu, je ozračje, v katerem je vsak, ki si drzne podvomiti v projekt potisnjen med nerazgledane domačine, ki nikakor ne uvidijo, kako brezprizivno prostorsko zaostalo mesto je Ljubljana, izjemno neprijetno. In prav to je tisto, kar blokira široko in resno javno razpravo o dogajanju v mestu.

Komunikacija, ki jo vodi investitor je seveda povsem nekaj drugega kot razprava, na pomanjkanje katere opozarjamo. Propagandni aparat, ki v barvnem prospektu nagovarja slovenska gospodinjstva z bliščem imen ter kopico resnic in polresnic o mestu in njegovih razvojnih pomanjkljivostih, igra na šibke točke javnega mnenja o Ljubljani. In tako v razpravi o Kolizeju prihaja do nesramnega prehitevanja ter poskusov vplivanja na odločitve na podlagi lažnih argumentov in z izvajanjem javnega pritiska.

V resnici je prav zavračanje legitimne razprave in demokratičnega dogovarjanja v dogovorjenih postopkih znak največje nerazgledanosti. O prostorskih rešitvah na območju Kolizeja bi se vsekakor dalo razpravljati tako, da bi se v razvoj mesta vpisal kot projekt, ki je prinesel novo etiko in odgovornost mestne uprave do upravljanja z mestnim prostorom. Vendar bi v tem primeru mestna uprava, ki ima mandat za upravljanje s prostorom, morala v dogajanje poseči veliko bolj aktivno. V skladu z demokratičnimi praksami prostorskega načrtovanja bi morala sama prevzeti pobudo za vodenje javne razprave o razvojnih možnostih za območje Kolizeja ter zanj sprejeti ustrezne odločitve. Načrtovanje in razprava za novo kulturno srce Ljubljane za zdaj še nima nobenih kulturnih dimenzij.


Več:
>>akcije

Starejši prispevki:
>>Odločitev o novem prostorskem aktu... / Trajekt, 3.11.2004
>>Kdo je zagotavljal Prevent Investu... / Trajekt, 27.10.2004
>>Kolizej med zvezdniškim natečajem... / Trajekt, 12.10.2004
>>Ljubljanski urbanisti kršijo... / Trajekt, 6.10.2004
>>Obdobje problematičnih vabljenih... / Trajekt, 14.07.2004
>>Mnenje Ministrstva za okolje prostor in energijo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

andrej
Brez naslova, 23.11. 2004, 13:21

Odlično Maja&Matevž. Objektivno in resnično.

vintgar
Brez naslova, 23.11. 2004, 13:57

takoj, ko sem opazil prilogo sobotnega Dela in jo prelistal, sem preveril, kdo je to izdal, kajti toliko podobnosti z reklamnim materialom savskih elektrarn za HE Moste septembra letos pa res še ne. prepričevanje ljudi, da je to najboljše in edino kar se jim lahko zgodi! dobro bodo živeli časopisi, če bo šlo tako naprej, samo ne vem, če jim bomo še verjeli.

zatrojanski kojn
ljubljanski orehi, 23.11. 2004, 14:13

"O tem ne bi niti govoril, ko vidim, kako je s to vašo arhitekturno zbornico." (B. Podrecca - Arhitekt mora biti piroman in gasilec. Evropa jih ima veliko, Delo, Sobna prlioga, 13.11.2004)

Incestuidnost ljubljanske arhitekture in delovanje arhitekturne zbornice, kot ugotavlja g. Podrecca, so res velik problem. Ta trdnjava ljubljanske arhitekturne šole in njeni stražarji, ki se imajo vsak zase hkrati za kralja, so izjemno trd oreh, ki bo slej ali prej počil sam ali pa ga bo pač potrebno streti. Natečaj Kolizej je, kot ga razumem sam, zgrešeno ubrana pot investitorjev, ki vodi mimo tega močvirja. Osebno menim, da zmagovalni elaborat ni najbolj posrečen, a sem pripravljen sprejeti novo veduto kot spomenik drobljenja ljubljanskih orehov.


boris
incest, 23.11. 2004, 14:45

Lepo govori g.Podrecca o incestu. Problem je, da se je v primeru Kolizeja sam odločil za zelo incestuozen odnos. Kot poslovni partner investitorja na drugih projektih je prevzel še vlogo predsednika njegove natečajne žirije. Zdaj pa nas skuša prepričati, da je pri Kolizeju izbiral skromno, po svoji vesti in za dobrobit Ljubljane... Ha, ha!

Tomaž
Kolizija, 23.11. 2004, 21:09

Ali imajo takšne standarde vključevanja javnosti v načrtovanje prostora tudi na Dunaju, hmm? Mene tole spominja bolj na Balkan: investitor je bog i batina, nato ostali ta-pametni... potem dolgo nič, nato mogoče meščani (hmm, kaj je že to javnost?). Žalostno je, da te v tej zgodbi lahko razglasijo za provincialca, če izrečeš samo "p" v besedi "pomislek" ali pa "pravila igre". Kar se vsebine same tiče: mislim, da je lažje narediti oh-in-sploh-ful-kul skulpturo (za provinco je itak vse dobro), kot pa tiho, a ambiciozno razvojno strategijo mesta. Tale zgodba je že res oguljena...

ilka čerpes
fotomontaža, 24.11. 2004, 11:35

fotka je super

Barbara
Svoboda je misliti drugače, 24.11. 2004, 12:10

Zelo prav je, da je bila v zgornjem članku ponovno izpostavljena atmosfera, v kateri potekajo "debate" o Kolizeju, saj udrihanje po drugače mislečih postaja včasih že prav militantno. Žalostno je le, da se tem malim medijskim linčem pridružujejo tudi nekateri arhitekti, saj vsaj njim ne bi smelo manjkati strokovnih argumentov za razpravo. Se nekateri res tako zavzeto ukvarjajo s prostorsko kulturo, da so na vsako drugo kulturo pozabili?

gospodinja
divji lov na slone, 24.11. 2004, 13:36

V primeru, da se uresniči postopkovna kršitev pridobivanja zakonskih prostorskih postopkov in aktov ter nato tudi realizacija izgradnje Prevent-Kolizela, sta ubiti dve muhi na en mah:
1. s postavitvijo zmagovalnega projekta - z listjem posutega - bo ustvarjena nepopravljiva prostorska škoda za mesto ali vsaj za mnegov večji del;
2. kar je še huje!!! Uradno bo ustoličena in blagoslovljena aroganca trgovcev z novci. Uradno bo odprt divji lov na karkoli in kjerkoli. Nikjer v mestu oz. v državi ne bomo mogli vis a vis Prevent-Kolizeja ustvariti kritetijev varovanja oz. usmerjanja gradnje. Prevent PR-ovka nas v svojem Pismu bralcev že pošilja na Barje, ki je sicer strogo varovana kulturna krajina!!!!!!
Dobro premislimo, preden popuščamo Prevent-Kolizeju in Podreccovi demagogiji!!!!!!!


ne Barbara
Draga Barbara!, 24.11. 2004, 13:58

A sploh veš, kaj govoriš in za kaj se zavzemaš?
Kakšni medijski linči? Saj prav Preventu sploh ne gre za strokovni dialog, za korektno odločitev, postopkovnost in dobro ter pravilno v prostor vmeščeno arhitekturo. Briga ga, on bo kršil vse postopke, pokasiral dnar in čau. Mejte si demokracijo v vaši Culokafriji. In ti temu praviš zatiranje drugače mislečih. Kdo koga zatira? Upam, da veš, da Prevent, ki se požvižga na vse.


Blaz
Brez naslova, 24.11. 2004, 17:00

Dragi arhitekti in urbanisti,
nekateri od vas ste zelo lepo pokazali, kaksnega nivoja diskurza se posluzujete (Podrecca naj gre nazaj, Podreccova demagogija ...). Podrecca je zagoto priznan arhitekt v srednjeevropskem prostoru in predvsem strokovnjak. Kot tak je tudi nastopil pri projektu Novega kolizeja. Kot strokovjak (in ne kot lastnik kapitala) ta projekt tudi zagovarja. Da je bil prisoten pri ostalih projektih Prevent Investa, mogoce govori v prid Prevent Investu, ki se je odlocilo graditi projekte na osnovi kvalitetne arhitekture, zagoto pa to ne sme zbujati dvoma o njegovi strokovnosti. Njegov pogled na projekt je strokoven in podprt z argumenti. Pa se na nekaj bi rad upozoril. Rad bi, da bi bili arhitekti in urbanisti tudi tako zelo dosledni pri vsakem urbanisticnem / arhitekturnem projektu. Veliko poraznih projektov je bilo zgrajenih v zadnjih 5-10 letih, pa ni bilo zaslediti veliko kritik, Ocitno hocete pri novem kolizeju nadoknaditi zaostala leta.


boris
demagogija z dunaja, 24.11. 2004, 17:58

Dragi Blaz,
nihce ne dvomi o tem, da je Podrecca priznan strokovnjak. Ravno zato se toliko bolj cudi dejstvo, da se kot strokovnjak in predsednik natecajne zirije ni dovolj dobro pozanimal o projektnih pogojih, ki veljajo na obmocju Kolizeja in bi utegnili predstavljati tezave za investitorja pri implementaciji projekta. Se vecjo strokovno napako pa je napravil, ce se je zavestno odlocil, da jih v natecaju, ki mu je predsedoval, ne bodo upostavali. Kot odgovoren strokovnjak, dobro ve, da se je tudi sam v vseh evropskih mestih, kjer je gradil, moral drzati vnaprej predpisanih meril in mestnih dokumentov in ve tudi, da neke povsem zasebne vizije v mestnih srediscih ne pridejo v postev. Menim, da nihce ne dvommi o Podreccini strokovnosti, pac pa o njegovi etiki in postenju...


Blaz
RE demagogija z dunaja, 25.11. 2004, 09:36

Dragi Boris,
Podrecca pravno-formalno ni se nic krsil. Do krsitve bi prislo, ce bi investitor zacel graditi mimo prostorskih aktov. V tem primeru bi bila to crna gradnja in to bi bil prekrsek.
Spreminajnje in sprejemanje prostorskih aktov je proces, do katerega lahko pride na pobudo mestnih urbanistov ali pa zasebnikov. Tudi pri nas je cisto normalna praksa, da se prostorski akti spreminjajo na pobudo zasebniko (npr. trgovsko-poslovni center Siska s strani Spara, siritev Mercatorja ob Celovski s strani Mercatorja, gradnja novega stanovanjskega kompleksa blizu klinicnega centra s strani GPG-ja.....). Kaj je tukaj narobe, ce investitor da pobudo za spremembo prostorskih aktov? To je popolnoma legitimen in popolnoma normalen proces. Ne vidim razlogov proti reviziji prostorskih dokumentov. Mesto se spreminja, ljudje se spreminjajo, tehnologija se spreminja. Popolnoma normalno je, da enkrat sprejeti prostorski dokument ne bo ostal veljaven za vecno.
In Podrecca je prikazal svojo vizijo tega obmocja, s katero je zacel proces revizije prostorskega dokumenta za to obmocje. To ni neeticno in neposteno, to je popolnoma normalen proces, kakrsnega poznamo tudi v drugih primerih v Sloveniji in tudi v tujini. Se vedno pa ostane mesto sodnik in samo mesto ima moc spreminjanja dokumentov.


Maja
tiho oguljena strategija, 25.11. 2004, 09:49

"Kar se vsebine same tiče: mislim, da je lažje narediti oh-in-sploh-ful-kul skulpturo (za provinco je itak vse dobro), kot pa tiho, a ambiciozno razvojno strategijo mesta. Tale zgodba je že res oguljena..."
Re: Res je oguljeno in čisto brez podlage, da nekdo verjame, da je ambiciozna strategija nekaj kar nastane tiho, arhitektrua pa nekaj za na plakate in v reklame... danes se v razvitem svetu ambiciozne strategije odpirajo najširši javnosti in so zaot še kako premišljeno promovirane, beri: GLASNE v besedi in podobi...Take rabimo tudi pri nas! Take bodo prirpalvjale teren za izjemne arhitketurne posege kot je gotovo Kolizej.


boris
RE demagogija z dunaja, 25.11. 2004, 10:45

Popolnoma normalno je, da vsebine novega prostorskega dokumenta ne more prejudicirati zasebnik, z zasebno žirijo in zasebnim natečajem. Le zakaj bi mu svetniki odobrili rušitev spomenika v njihovem mestu in doddatnih 15 nadstropij, če vedo, da tega ne morejo in ne smejo dovoliti tudi drugim podobnim zanesenjakom?

arhitekt
Brez naslova, 25.11. 2004, 12:09

Skrbi me, ker je toliko birokratskega mišljenja med mladimi arhitekti.

Anonimnež
Brez naslova, 25.11. 2004, 15:30

In zakaj je temu tako? Se raje vprašajte....

Blaz
RE demagogija z dunaja, 25.11. 2004, 18:34

Se pravi da so po mnenju Borisa institucije mesta edini motor idej, ki lahko pripeljejo do sprememb prostorskih dokumentov. Se pravi se posamezniki ali podjetja ne smejo ukvarjati s to temo, pa tudi ce so ideje v prid mesta? To bi bilo pa res pravo osiromasenje! Mesto se kvecjemu lahko veseli konstruktivnih in kreativnih idej. Tako da predlagam Borisu, da mogoce raje prikaze svojo vizijo prostora Kolizeja in jo potem lahko primerjamo z Podreccino, to bi bilo bolj smiselno!

arhitekt
Brez naslova, 25.11. 2004, 18:46

Kolikor vem, je bilo bistvo debate oglaševanje Kolizeja v časopisu. Vsi se zavedamo kako je na splošno arhitekturna stroka izolirana od javnosti in vsi se zavedamo neprosvetljenosti ter apatičnosti laične javnosti do nje. In vsekakor s pravno formalnim informiranjem ne prebudiš zanimanja za arhitekturo in prostorska vprašanja. Zato res ne vem kaj je narobe z oglaševanjem arhitekture, ki ga je treba kvečjemu spodbujati. Zaradi oglaševanja neka stavba ni čisto nič boljša ali slabša. In raje govorite v jeziku arhitekture in ne v jeziku uprave. Dolgoročno so pomembnejši argumenti zakaj Kolizej arhitekturno (in ne pravno formalno) je oz. ni primeren.

Anonimnež
Brez naslova, 25.11. 2004, 18:56

Ker je omenjena priloga vsebinsko popolnoma demagoška!

Davorin
Prioritete primera Kolizej, 25.11. 2004, 19:03

"Dolgoročno so pomembnejši argumenti zakaj Kolizej arhitekturno (in ne pravno formalno) je oz. ni primeren."
Popravljam: Dolgoročno so pomembnejši najprej argumenti zakaj Kolizej urbanistično, to je najprej funkcionalno v prostoru , nato vizuelno v odnosu do okolice ter šele nazadnje arhitekturno in ne prav nazadnje pravno formalno je oz. ni primeren - če ne bomo spoštovali takih prioritet, se bo mestu bolj slabo pisalo - mogoče se bo bolje sami posamični arhitekturi - vendar brez konteksta??? - kdo jo bo v kaosu sploh prepoznaval?? - čisto evropsko to ni.


Seenarhitekt
Zahvala, 25.11. 2004, 21:59

Zahvala podjetju Kolizej d.o.o. , da nas je sploh vzpodbudila k debati.

Anonimnež
Brez naslova, 25.11. 2004, 22:20

Mesto je kot orkester - deluje ubrano (urbano) in harmonično ali pa razglašeno in kaotično kot skupek arhitektur in vsega drugega. Za dobro delovanje je pomembno, da nihče nenamensko, samovoljno in neprilagojeno ne "štrli ven", pa če je še tak genij. Celo obratno : subtilni dobri glasbeniki bodo v orkestru delovali disciplinirano tako, da bo učinek orkestra v celoti čim bolj ubran (urban) in da bo skladba v celoti zaživela tako kot je bila zamišljena (dognana) in vtisa ne bodo kvarili bahavo s svojim samovoljnim preglaševanjem vseh okoli sebe... Tudi solisti - to je praviloma najboljši svoje vrste - spoštujejo idejo - vizijo - skladatelja, soglasje z orkestrom in taktirko dirigenta.
Sicer pa tudi enostavni interier oblikujemo z neko vizijo, z željo po estetskem vtisu celote in funkcionalni uporabnosti in ne namečemo raznih in močno raznorodnih pohišvenih kosov vse vprek po prostoru brez koncepta (tako kot nekateri pristopajo k problematiki urejanja mestnega prostora kot zbirke samozadostnih arhitektur posameznih , med seboj neusklajenih objektov, da ne govorimo o tem, da jih funkcionalne posledice medsebojno funkcionalno motečih se vsebin očitno sploh ne zanimajo)


Saša Lavrinc
Spustite se na zemljo, 26.11. 2004, 10:09

Spoštovani vsi, ki ste se na članek odzvali

Kot jaz razumem projekt Trajekt, je namenjen kritičnemu spremljanju dogodkov, ki se najprej zgodijo na papirju, nato v prostoru. Članki so napisani s tega ali onega vidika, tisti ki Trajekt spremljamo, se po večini verjetno z napisanim strinjamo.

In zdaj - zemlja. Nekoliko po zraku mi plavajo odzivi, ki niso podpisani. Zadeva se spreminja v forum najstnikov, ki kar tako malo čvekajo. Brez odgovornosti za svoje besede. Prav in korektno do piscev članka bi bilo, da se vsak komentator najprej predstavi, ker le v takšnem dialogu ohranjamo zastavljene cijle Trajekta - vsaj jaz sem jih tako razumela.

Morda se Andrej, Vintgar, zatrojanski konj, Tomaž in Boris med seboj poznajo. Za moj občutek Trajekt izgublja na verodostojnosti, če za vsem napisanim ni konkretnih imen.

Naj dodam še komentar. Gospod Kalčič je v publikaciji glamouroznega izgleda izjavil, da ni prebral še nobenega argumentiranega razloga, zakaj ne namesto Kolizeja te novogradnje. Na tem mestu mu bom poskušala podati enega:

Zemlja je posejana z naselji, ki se na določen način vključujejo v krajino. Naselja so organizirana po določenih zakonitostih, ki jih je s primerjanjem različnih naselij mogoče razpoznati. Zakonitosti se v različnih kulturnih okoljih razlikujejo. Neizpodbitno dejstvo našega kulturnega prostora je zakonitost orientiranja cest in ulic na del vasi, kraja ali mesta ki je označeno z gradom, cerkvijo, zvonikom. To dejstvo so spoštovali graditelji dolga stoletja, vse do prihoda moči ideologije in moči kapitala. Ljubljana je v preteklosti sprejela nekaj kompromisov na to temo: stolpnica SKB Banke ob Metalki je bila locirana naravnost v območje stika mestne vpadnice in Ljubljanskega gradu. Prijazno je odstopila nekaj spodnjih nadstropij ohrajanju tradicionalnih urbanističnih zakonitosti. Ne trdim, da je to dobra rešitev, pohvalno je dejstvo, da so grad opazili.

Tudi Kolizej stoji na območju stika mestne vpadnice in mestnega gradu. S celovške ceste v območju Pivovarne Unijon je preko objekta nekdanje delavske knjižnjice dobro vidna prostorska dominanta Ljubljane - grad ki bi jo načrtovano novo srce Lubljane prekrilo. Menim, da je neprimerno dominanto zakrivat ali ji dodajat nekaj, kot se je zgodilo v primeru SKB banke.


arhitekt
Brez naslova, 26.11. 2004, 10:46

Ne vem, če je zdravo za mesto popolnoma uniformirati dinamiko njegovega urbanističnega razvoja. S coniranjem mesto samo upostošimo in posušimo ter upam, da Ljubljana ne bo ponovila še ene napake (poleg BTC-ja). Tudi London in Pariz sta zagrešila napako s svojima Canary Warf in La Defense. To je izvedba urbanizma po liniji najmanjšega odpora v smislu soočenja s pravno formalno problematiko v mestnem centru, življenjske krvi pa v teh coniranih poslovnih območjih ni, to so sterilizirani urbani stroji.
Metafora z orkestrom pa ni primerna, ker je urbanizem preveč političen in dolgoročen.


Miha Volgemut
Bravo, Saša, 26.11. 2004, 11:49

To si zelo dobro napisala, v prejšnjem članku sem se počutil kot ekshibicionist med voajerji, tako da tu pišem pod psevdonimom "arhitekt". Razkrivam se, ker se nima smisla spuščati na njihov nivo. Mnenje je avtentično res samo od predstavljenega osebka.
Ali misliš, da nekoč v prihodnosti ne bodo ohranjali tudi dominant in kvalitetnih arhitekturnih kosov iz kapitalistične dobe človeštva, tako kot danes ohranjamo dominante in kvalitete iz dobe krščanstva. Že tovarniške dimnike (ki so domiselno po prof. Koširju karikature zvonikov) iz industrijske dobe vedno bolj ohranjamo in so že skoraj kulturna dediščina (čeprav niti niso prava arhitektura). Če gre za kvalitetno arhitekturo je velika verjetnost, da bo nekoč postala kulturna dediščina. Vsaka doba pa pušča svoje vertikalne dominante za seboj. Samo v premislek.


andrej
Brez naslova, 26.11. 2004, 12:09

Kako Kalčič ni prebral nobenega argumentiranega mnenja.

http://www.trajekt.org/?id=294&tid=1

In kar se tiče anonimnih komentarjev.... Jaz to za razliko od vas popolnoma podpiram. Ker nekaj vas je previdnih komentatorjev, ki izvajate avtocenzuro, vsakič ko pomislite, da vas bo slišal kdo iz politične srenje ali zbornice in dvakrat premislite, kaj boste napisali, da ne bo kdo užaljen. In to se mi zdi narobe. Anonimni komentarji so najbolj iskreni in če pogledate druge teme ni videti, da se je Trajekt sprevrgel v najstniški forum.


andrej
Brez naslova, 26.11. 2004, 12:29

Paris in London sta ga po vaše usrala s LaDefense-om in Canary Wharfom? To sta bili dve redki pametni urbanistični ideji 20. stoletja. LaDefense je problematičen predvsem zaradi slabe arhitekture z izjemo Arc-a, medtem ko ideja je odlična, prav tako londonski Canary Wharf, ki za razliko premore kar nekaj lepih stavb (odmislite Pellija seveda). Ste bili mogoče tam? District je povezan s hitro podzemno progo, takoj si nazaj v mestu. Ljudje so izedno zadovoljni z delovnimi razmerami, iamjo svoje okrožje in poleg vsega je to velika turistična atrakcija. Docklands so na ta način doživeli preporod in iz neke degradirane cone je nastal atraktiven city. Od kje vam ta ideja, da je Wharf pomota, res ne vem. Morda pa vam nasplošno niso všeč stolpnice ali raje preferirate posege kot je Kolizej? Arhitektura in urbanizem se ne izključujeta! Poskušajte to doumeti.

Anonimnež
Brez naslova, 26.11. 2004, 12:33

In mimogrede Paris in London zaradi tega nimata niti približno manj obiskanih centrov. Tu je šlo izključno za idejo ločiti bussines district od centra. Če ne drugega zaradi logistike in infrastrukture, kar ljudem, ki živijo s hitrim tempom največ pomeni...

Blaz Lokar
Drugacnost bogati in pozivlja, 26.11. 2004, 13:45

tudi jaz ne vidim prednosti uniformiranega urbanisticnega razvoja. Meni se zdi bolj smiselno strukturo mesta iz preteklosti dopolniti z arhitekturo nasega casa. Zakaj pa ne z eno dominantno vertikalno stavbo na vstopu v mestno jedro, ki presega obstojece gabarite.
Ne vem ce naj bo bistvo urbanisticnega razvoja mesta ohranjanje pogleda na ljubljaski grad.
Jaz bi imel raje ustvarjalen urbanisticni razvoj mesta, kjer bi dobili prostor tudi (in ne samo!!!) npr. dekonstruktivisticni in neuniformisticni projekti. Poleg tega so taki projekti se toliko bolj sprejeljivi, ce ponujajo vsebino, ki sluzi mestu in mescanom!


Anonimnež
Brez naslova, 26.11. 2004, 14:43

Kako zanimivo, ampak na koncu koncev se pa še vedno vsi strinjajo, da je najboljši urbanizem ravno tisti v Barceloni in Parisu in ne toliko tisti v Londonskem city-ju, kjer vlada popoln kaos. Res je, da to kaotičnost moti predvsem slaba arhitektura (če izvzamemo Rogersa in Fosterja + kakšno). vendar s slabo arhitekturo je pač treba računati. Neutelingsov Kolizej je že ena....

Anonimnež
Brez naslova, 26.11. 2004, 14:45

Ta Londonski city ni Canary Wharf btw. ampak tisti okoli borze. Škoda, ker ne morem objaviti te vedute med komentarji, da bi razumeli, kaj mislim....

andrej
Brez naslova, 26.11. 2004, 15:06

Pa spet je očitno, da se stvari posplošuje. Business district je nekaj. Tam je t.i. uniformistična arhitektura popolnoma umestna, čeprav ne vem, kdo pravi, da mora biti strogo enolična, lahko je tudi Gehry ali Koolhaas, pa ne bo nihče oporekal. Mislim, da je tolerančni kvocient med glavnino arhitektov zasidran v glavi in da se ve, kaj približno je dobra arhitektura. In ta dekonstruktivistična arhitektura, popolnoma zlorabljen pojem, če mene vprašate, ki jo vi omenjate lahko sodi v mesto in dopolnjuje historično jedro, če upošteva okoliški urbanizem. Tudi stolpnica naj ne bo a priori izključena iz mesta, važen je njen kontekst in kaj se bo razvilo okoli nje. Trg Republike urbanistično ni bil nikoli vprašljiv, ker je arhitekt vedel, da stolpnici potrebujeta predprostor. Kolizej je vkleščen med nekaj programsko raznorodnih nizkih hiš, nad katerimi prepotentno dominira, v odnosu do cerkve pa je kot Krpan in minister Gregor. Še enkrat poudarjam, da gre pri Kolizeju za konkreten primer. S strani uredništva po pravno formalni strani in z vidika arhitektov poleg tega, kar je neizključljivo, po arhitekturno-urbanistični plati. In iz tega vidika je Kolizej ne samo vprašljiv, ampak nezaslišan.

Anonimnež
Brez naslova, 27.11. 2004, 19:17

Država je pooblastila arhitekte, da so odgovorni za urbanizem. Od januarja 2003 dalje imajo vsi z licenco ZAPS pravico, da ustvarjajo urbanistične dokumente, obenem imajo pa tudi dolžnost (odgovornost pred zakonom in odškodninsko odgovornost do investitorja ali ostalih prizadetih v prostoru), da z izdelavo projektov za pridobitev upravnih dovoljenj zagotavljajo skladnost projektnih (arhitekturnih) rešitev s pogoji urbanističnega dokumenta.
Iz razprave v zvezi s Kolizejem je moč ugotoviti, da velik del arhitektov, ki se te razprave udeležuje, nima pojma o disciplini "urbanizem". Kako bo Slovenija s tako slabo podučenimi strokovnjaki, zadolženimi za strokovno delo na tem področju, uresničevala svoje obveznosti v zvezi s trajnostnim razvojem, europskimi direktivami, ki zadevajo varstvo okolja in s tem določen predpisan red v prostoru, ki temelji na kakovostnem urbanizmu?
Kolizej v okviru zadnjega natečaja z znanimi rezultati, o katerem se vodi razprava, je v prvi vrsti in predvsem urbanističen problem. Ko bo ta primerno razčiščen, pride na vrsto lahko - kritično ali ne - opredeljevanje za ali proti sami arhitekturni rešitvi objekta - to je opredeljevanje za eno, drugo, tretjo ali katero od ostalih rešitev, ki so jih predstavili udeleženci natečaja.


andrej
Brez naslova, 28.11. 2004, 17:24

Se strinjam...

dare
brez zveze, 28.11. 2004, 18:26

veste kaj..vsi skupaj.
najbolj smešno pri vsem tem je,da vsi kritizirate in hvalite nekaj kar v naši ljubljani nikoli ne bo stalo in se videlo. zakaj? zato,ker v ljubljani ničesar ne znamo izpeljati in si želeti.arhitekti dragi,dajte že enkrat nehat,kertudi sami ne znate ničesar ponudit.bodite realisti.hvala


Tomaž
Re: Tiho oguljena strategija, 29.11. 2004, 10:48

Maja: Mislim, da me nisi razumela. "Tiho" ne v smislu skrivanja pred javnostjo ali neambicioznosti strategije, ampak tistega, kar je napisal Blaž Lokar. Pri nas gremo iz ene skrajnosti v drugo (ali totalen shit ali pa zvezdni spomeniki), ni pa neke zdrave kontinuitete razvoja (a la Zuerich, Mannheim recimo). Mesta, ki niso nič posebnega, a je v njih lepo živeti...

J. Držanič
Zgodbo okrog Kolizeja je treba na vsak način, 29.11. 2004, 15:17

pozdraviti. Ker je učni primer za marsikaj. Prej diskusije o pomanjkanju mestne prostorske strategije niso bili tako v nebo vpijoče (če odštejem lanskoletno zgodbo o džamiji, tam so na dan prišli ideološki predsodki). Zdaj sta pa na voljo dve možnosti: ena je ta, da se zgodba o Kolizeju pospravi v predal (dvomim, da bi si mestna oblast kaj takega upala) do nadaljnjega, ko se bo napisala strategija...druga je pa ta, da se ravno na Kolizeju začne delati ena resna prostorska strategija, paralelno se pa dela korekten urbanizem za novi Kolizej. Modrost bi bila sprejeti drugo možnost. Tole drugo ni najbolj srečna rešitev, ampak prva je še slabša. V življenju je redkokdaj tako, da izbiramo med dobrimi rešitvami. Po navadi izbiramo med ne najboljšimi in se potrudimo izbrati ne najslabšo. To so dejstva. Morda bi se veljalo nekaterim pisočim na tem forumu malo emancipirati od svojega individualističnega kokona, kjer se vedno strinjajo sami s sabo, in prestopiti na področje resničnega življenja, kjer se balansira s kompromisi. Tudi strokovnimi.

Anonimnež
En lajevic dovolj!, 1.12. 2004, 13:41

Dunajski primer:
WIEN - MITTE URBAN CENTER (arh. Ortner&Ortner) ni zakrival pogleda na Štefanovo katedralo niti ni oz. ne stoji v neposredni bližini le te, pa so gradnjo ustavili in so se sprožile polemike v zvezi z njegovo višino, ker je višinsko konkuriral historični dominanti. Pa ni nikjer zakrival pogleda nanjo, kot novi Kolizej popolnoma pokrije najbolj značilen pogled na grad, ki je mimogrede tudi logotip Ljubljane. Kot sem razbral iz medijev so bili arhitekti kar složni v nasprotovanju. Vsaj tisti dunajski najbolj prominentni. Kompromis: stolpnice naj bi znižali. Na kateri strani je bil tam naš svetovljanski prerok?

Avtogol iz reklamnega časopisa:
Noben naveden projekt, ki mestu ki ga ima prinaša svetovno slavo inprivablja trume turisov(tudi japonskih) ni stolpnica. Vpublikaciji nenamerno pokažejo, da se da to storiti zelo enostavno: v Gradcu z rel.majhno (v višinskih okvirih okolice) KUNSTHAUS, ki ji za slavo ni treba prekriti znamenitega mestnega stolpa, Mariinsky teater ravno tako ne zakrije zgodovine St. Petersburga, kot tega ne stori Guggenheimov muzej, ki se v Bilbau tudi likovno vzpostavi kot dominanta na ustrezen način.

Razplet bo kompromis:
Stolpnice bodo kot znak dobre volje znižali, s čimer bomo morali biti zadovoljni, collateral damage pa bo prav pogled na grad. In obči interes bo spet žrev zasebnega.


miha
Brez naslova, 1.12. 2004, 17:38

Anonimnež, kot bi mi snel z jezika. Dobro povedano!

Boštjan
Nerealizirano bo mogoče realizirano., 2.12. 2004, 15:47

Drage kolegice, dragi kolegi, ter vsa spostovana laična javnost, v katerokoli smer razglabljati nima kaj dosti smisla. Jaz sem z raznimi "debatami" za in proti med kolegi glede kolizeja, prenehal v trenutku, ko sem na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture videl razstavfo "Nerealizirani projekti". Priporočam Vam, da si ogledate projekt cenjenega ital. kolega B. Podrecco oz. slov. kolega B. Podreko (odvisno kje se trenutno najde), izpred par let, morebiti bo se komu situacija postala bolj jasna.
Lep pozdrav vsem.


Karl
Delo, 2.12.04, 2.12. 2004, 20:28

problematika kulturnih spomenikov (v tujini in pri nas)
- Delo, Stran 12, Lipicanci so...:
"Balet belih žrebcev se po štirih letih seli na Dunaj, v zgodovinsko dvorno jahalno šolo v središču starega mestnega jedra, kjer jim je arhitekt Fischer von Erlach pred tremi stoletji zgradil nadvse imeniten dom... - ali nima KOLIZEJ tudi v osnovi "jahalne dvorane"? A na Dunaju tako (skupaj s Podrecco vred!?) pri nas pa ne znamo, ne moremo, nočemo?
- Delo, Stran 6, Bukev ni več v napoto
"Bukev, ki je bila leta 1993 razglašena za naravni spomenik, je ovirala načrtovano širitev prostorov, saj raste ob operi.""Operno hišo, enega pomembnih spomenikov klasicizma v Ljubljani s konca 19. stoletja, bodo prenovili in dogradili po načrtih arhitektov..."
Ali se ob načrtovanju prenove in dozidave opere ni vedelo, da ob njej stoji zavarovan naravni spomenik? Kdo je kriv, da se pri projektni nalogi ni zavaroval kulturni spomenik? Kako se je lahko sploh projektiralo na način, ki je že v naprej "zavarovan naravni spomenik" obsodil na odstranitev - torej se je prejudiciralo odpravo zavarovanja? Celoten postopek spominja na Kolizej..
- In za konec še - primerjava iz ljubljanske prostorske in spomeniško varstvene precej pogoste prakse.
Ob spomeniško varovanem kompleksu Krakovo, v še varovanem območju, raste ob Gradaški ulici, z fasado tik ob meji tipične varovane ureditve Krakovega, nova, za zatečeno prostorsko strukturo očitno prevelika stavba, za katero je težko verjeti, da dovolj spoštuje spomeniško varstvena in urbanistična določila veljavnega dokumenta - objekt se gradi, torej ima očitno pridobljena vsa ustrezna soglasja in gradbeno dovoljenje - vse verjetno precej mimo veljavnih spomeniškovarstvenih določil in urbanističnih določil - kje je pri vsem projektantova "občutljivost" za prostor in varovano dediščino ter skrb in dolžnost zagotavljanja skladnosti z uradnimi pogoji? Kar naroči investitor, to projektant stori...


Blaz Lokar
Odgovor Bostjanu, 3.12. 2004, 11:18

Bravo Bostjan, predmetno in argumentirano. Res si dokazal svoj nivo!

sysyphe
Brez naslova, 3.12. 2004, 11:28

Čestitam investitorju, nosilcu kapitala, ki ga je znal akumulirat in usmerit v mednarodni vabljen natečaj.
ČESTITAM.
Hvala za vizijo, predlog v arhitekturni manifestaciji. Hvala, da cenite Ljubljano kot urban prostor, ki ga je potrebno nadgrajevat.

Hkrati pa je žalostno, da so za podobo Ljubljane, kot je danes odgovorni predvsem kritiki, "ljubljanski orehi".
DA ZLOMITI JIH JE TREBA.


Anonimnež
Anderličevemu kolegu Sysyphu, 3.12. 2004, 13:03

Sysyphe bog vam pomagaj, če potrebujete za tovrstno vizijo investitorja, ki je dokazal ravno nasprotno, da ne ceni Ljubljane kot urbanega prostora, ki ga je treba nadgrajevati, ampak kot prostor za izživetje svojih ekonomskih apetitov, kar je izkazal s popolnim neposluhom za okoliško urbano strukturo.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Nizozemci poročajo o zmagi v Ljubljani
30. november 2004 | Nizozemski spletni portal Archined je sporočilo za javnost, ki ga je ob zmagi posredovala pisarna Neutelings Riedijk ta teden dopolnil s svežimi informacijami iz Slovenije, ki jih je povzel na podlagi prispevkov, ki jih je o Kolizeju objavil TrajekT.


Reklamni prijemi za spodbujanje mestnega razvoja
20. november 2004 | To soboto so prebivalci Slovenije poleg časopisa v svojih poštnih nabiralnikih našli prospekt s katerim podjetje Kolizej propagira natečajni elaborat, ki ga je zasebna žirija na zasebnem natečaju proglasila za najboljšega. Investitor skuša drugim uporabnikom prostora predstaviti svojo prostorsko programsko vizijo za enega razvojno še odprtih delov centra mesta kot najboljšo razpoložljivo možnost. Pri tem pa očitno nastopa v prepričanju, da si svoj del prostora v prestolnici mora enostavno izboriti, podobno kot si mora izboriti položaj na tržišču. Takšen način je bil pravzaprav pričakovan in je na nek način tudi legitimen. Za strokovno presojo pa je vsekakor neprimeren.

-
Županja se na projekt Kolizej še ni odzvala
Na primer Kolizej, bi se po vseh pričakovanjih morala odzvati tudi županja, ki ji zakonodaja nalaga posredno odgovornost za načrtovnaje prostorskega razvoja in usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi potrebami. V skladu s pooblastili, ki jih ima, se bo županja v postopku spreminjanja mestnih prostorskih aktov za območje Kolizeja morala tudi odločiti, ali naj sprejme program priprave za nove občinske prostorske akte, predlaga uskladitev razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami občinskemu svetu in skliče ter vodi prostorsko konferenco, ki bo projekt Kolizej umestila v stvarno načrtovalsko okolje in posledično v mestno tkivo. Glede na to, da je Danica Simšič ob županski prisegi dejala tudi, da "si bo med drugim prizadevala mestu dati nekaj več socialdemokratskih vrednot, vzbuditi nekoliko več socialne in okoljske občutljivosti ter vzpostaviti več neposrednega sodelovanja z meščani", od nje upravičeno lahko pričakujemo, da jo bo zanimalo, kako njen oddelek za urbanizem "v neposrednem sodelovanju z meščani" uveljavlja pristojnosti, ki jih zakon daje mestni občini in občinski upravi za upravljanje s prostorom in načrtovanje razvoja v prostoru.

-




na vrh